Nuer of Sudan
Jɔ̱ɔ̱n1 Ruac tëë wa̱nɔ a /ka̱n ɣɔw ni cak, kä Ruac tëë kɛɛl kɛ Kuoth, kä Ruac ɛ jɛn Kuoth. 2 Jɛn tëë kɛɛl kɛ Kuoth a /ka̱n ɣɔw ni cak. 3 Kä cu Kuoth ŋɔak diaal cak kɛ jɛ, duŋ mi thil ni jɛn, thilɛ mi dëë cak kä tin ca cak. 4 Tëk tëë kɛ jɛ, kä tëk ɛ jɛn buay nath diaal. 5 Buay mɛrɛ muth, kä /ci muth ɛ kum. 6 Tëëkɛ wut mi ca ja̱k ɛ Kuoth mi cɔal i̱ Jɔ̱ɔ̱n. 7 Kä jɛn cuɛ ben ala neen, kɛ ɣöö bɛ buay ben lar, kɛnɛ ɣöö bi nɛy diaal ŋa̱th kɛ jɛ. 8 /Ciɛ jɛn Jɔ̱ɔ̱n la buay ɔ, jɛn bëë kɛ ɣöö bɛ buɔy ben lat. 9 Nɛmɛ ɛ jɛn buay in thuɔ̱k, buay in ci ben rɛy ɣɔaa mɛrɛ nɛy diaal. 10 Jɛn tëë rɛy ɣɔaa, kä cu Kuoth ɣɔw cak kɛ jɛ, kä /ken ɣɔw ɛ ŋic. 11 Cuɛ ben dhɔrɛ kɛnɛ nɛɛkɛ, kä /ken nɛɛkɛ jɛ nhɔk. 12 Nɛy diaal tëë ca jɛ nhɔk kä ca ciötdɛ ŋäth, cuɛ kɛ moc cuɔ̱ɔ̱ŋ kɛ ɣöö bikɛ a gaat Kuɔth. 13 Kɛn tin /ka̱n di̱eth kɛ riɛm, kiɛ ciaŋ ri̱eŋ, kiɛ ciaŋ ran, diëthkɛ kɛ ɛ Kuoth. 14 Cu Ruac ben ala Raan, kä cuɛ cieŋ rɛydan, kä canɛ gɔɔydɛ min ce̱tkɛ gɔɔy Gatdä Kuɔth in kɛl kärɔa nɛn cɛ thia̱ŋ kɛ nhök kɛnɛ thuɔ̱k. 15 (Cu Jɔ̱ɔ̱n ruac lat kɛ kui̱dɛ kɛ jɔw mi di̱i̱t, wëë i̱, “Mɛmɛ ɛ jɛn ram ëë laarä i̱, ‘Jɛn ram in guur ɣä di̱t ni jɛn kä ɣä, kɛ ɣöö te ni jɛn nhiam kä ɣä.’ ”) 16 Kɛ ro̱ŋ kɔ̱a̱cä lɔaacdɛ cɛ kɔn diaal poth, guɔ̱ɔ̱rkɛ puɔ̱th kɛ puɔ̱th mi dɔ̱ŋ. 17 Kɛ ɣöö ci Kuoth ŋuɔ̱t ŋun kɛ Muthɛ, kä bä puɔ̱th kɛnɛ thuɔ̱k kɛ Yecu Kritho. 18 Thilɛ ram mi ci Kuoth met nɛn. Ɛ ni Gat Kuɔth in kɛl kärɔa in te lɔɔc Gua̱n ni Kuoth, mëë cu jɛ jakä ŋa̱ckɛ. 19 Kä mɛmɛ ɛ jɛn ruac ëë lät Jɔ̱ɔ̱n ɛ ji̱ ŋuɔ̱tni kɛnɛ ji̱ Lii-bay tëë ca ja̱k kä Jɛ-ru-tha-lɛm ɛ ji̱ Juudh, kɛ ɣöö ba jɛ thiec i̱, “Ɛ ji̱n ŋa?” 20 Cuɛ jɛ lat, kä /kenɛ jɛ gak, cuɛ wee i̱, “/Ciɛ ɣän Mɛ-thia.” 21 Cukɛ jɛ lɛ thiec i̱, “Kä ku la ŋa? Ɛ ji̱n E-li-yaa?” Cuɛ wee i̱, “/Ciɛ ɣän.” “Ɛ jɛn ji̱n gök ëë larkɛ?” Cuɛ jɛ loc i̱, “Ëëy.” 22 Cu kɛn ɛ jiök i̱, “Kä ɛ ji̱n ŋa? Kɛ ɣöö bɛ tekɛ mi luɔ̱ckɔ nɛy tin ja̱kɛ kɔ. Ruacdu ɛ ji̱n, i̱ ɛ ji̱n ŋa?” 23 Cuɛ wee i̱, “Ɛ ɣän jɔw raam mi cio̱t därdɔaar i̱, ‘Jakɛ duɔ̱p Kua̱r kä cuŋ,’ ” ce̱tkɛ mëë ca gɔ̱r ɛ gök ni I-ca-yaa. 24 Kä cua naath ja̱k ɛ ji̱ Pa-ri-thii. 25 Cukɛ jɛ thiec i̱, “Kä ɛŋu laki naath ɔ, mi /ciɛ ji̱n Kritho kiɛ E-li-yaa kiɛ gök?” 26 Cu Jɔ̱ɔ̱n kɛ loc i̱, “Ɣän lakä naath kɛ pi̱. Kä cuŋ ram mi kui̱c yɛn ɛ rɛydun, 27 Ram mi bi ɣä guɔ̱ɔ̱r. Kä ɣän /cä ro̱ŋ kɛ ɣöö dëë läk wa̱a̱rikɛ lony.” 28 Ti̱ti̱ tuɔɔkɛ kä Beth-ani jɔk kiɛɛr Jɔr-dɛn, gua̱a̱th ëë lak Jɔ̱ɔ̱n naath thi̱n. 29 Mëë ruɔ̱n cu Jɔ̱ɔ̱n Yecu nɛn a bä kä jɛ, cuɛ wee i̱, “Nɛ̈nɛ jɛ, ɛ jɛn Ruath Dɛ̈ɛ̈l Kuɔth in bi dueer ɣɔaa woc! 30 Mɛmɛ ɛ jɛn ram ëë laarä i̱, ‘Jɛn ram in guur ɣä, di̱t ni jɛn kä ɣä, kɛ ɣöö kɔŋ te ni jɛn nhiam kä ɣä.’ 31 Ɣän puɔ̱nydä /ka̱n jɛ ŋa̱c. Kä kɛ kui̱ kä mɛmɛ cä ben a lakä naath kɛ pi̱ ɛn ɣöö dëë jɛ nyuɔ̱th ji̱ I-thɛ-rɛl.” 32 Kä cu Jɔ̱ɔ̱n ruac kɛ kui̱dɛ i̱, “Ɣän cä Yiëë mi bëë kä jɛ nhial ce̱tkɛ guuk, nɛn kä cuɛ te kɛ jɛ kɛɛl. 33 Ɣän puɔ̱nydä /ka̱n jɛ ŋa̱c. Kä ɛ Kuoth ɛ nëë jäk ɣä bä naath lak kɛ pi̱ cuɛ ɣä jiök i̱, ‘Ram min nɛɛni a ci Yiëë ben piny nhial kä jɛ kä tëë kɛɛl kɛ jɛ, ɛ jɛn ram min bi naath lak kɛ Yiëë in Gɔaa in Rɛl Rɔ.’ 34 Kä cu ɣän ɛ nɛn, kä cua jɛ lat ɛn ɣöö mɛmɛ ɛ jɛn Gat Kuɔth.” 35 Mëë ruɔ̱ndɛ cu Jɔ̱ɔ̱n lɛni cuɔ̱ŋ kɛnɛ jaakɛ da̱ŋ rɛw, 36 kä mëë cɛ Yecu nɛn jälɛ, cuɛ wee i̱, “Nɛ̈nɛ jɛ nɛmɛ, ɛ jɛn Ruath Dɛ̈ɛ̈l Kuɔth!” 37 Cu jaakɛ da̱ŋ rɛw jɛ liŋ latdɛ mɛmɛ, kä cukɛ Yecu guɔ̱ɔ̱r. 38 Cu Yecu liɛc cuɛ kɛ nɛn, guɔ̱ɔ̱rkɛ jɛ. Kä cuɛ kɛ thiec i̱, “Go̱o̱r yɛn ni ŋu?” Cukɛ jɛ jiök i̱, “Ra-bay,” (in lot ni ɣöö “Ŋi̱i̱c”) “Ti̱i̱ winith?” 39 Cuɛ kɛ jiök i̱, “Bia, nɛ̈nɛ jɛ.” Cukɛ wä, cukɛ gua̱a̱th in tëë thi̱n wä nɛn. Cukɛ te kɛɛl kɛ jɛ amäni wäär, kɛ ɣöö gua̱a̱th ɛmɔ ɛ thiaŋ. 40 Ram kɛl kä nɛy da̱ŋ rɛw tëë ca Jɔ̱ɔ̱n liŋ a ruac kä cua Yecu guɔ̱ɔ̱r, ɛ An-dɛ-röw, däman Thay-mɔn Pi-tɔr. 41 Cu An-dɛ-röw kɔŋ jek ni däman ni Thay-mɔn, kä cuɛ jɛ jiök i̱, “Kɔn cakɔ Mɛ-thia jek” min lot ni ɣöö Kritho kiɛ mi ca mɛk. 42 Cuɛ Thay-mɔn nöŋ Yecu. Cu Yecu jɛ guic, kä cuɛ jɛ jiök i̱, “Ɛ ji̱n Thay-mɔn gat Jɔ̱ɔ̱n. Ba ji̱ cɔl i̱ Thi̱i̱-päth kiɛ Pi-tɔr,” min lot ni ɣöö Päm. 43 Mëë ruɔ̱n cu Yecu ɛ jek i̱ bɛ wä kä Gɛ̈-lɛ-li. Cuɛ Pi-lip jek kä cuɛ jɛ jiök i̱, “Guuri ɣä.” 44 Pi-lip ɛ raan Beth-the-da rɛɛk An-dɛ-röw kɛnɛ Pi-tɔr. 45 Cu Pi-lip Na-than-el jek, kä cuɛ jɛ jiök i̱, “Kɔn cakɔ Ram ëë ci Muthɛ gɔ̱a̱r kɛ kui̱dɛ rɛy buɔk ŋuɔ̱tni kä ci göök gɔ̱a̱r kɛ kui̱dɛ bä jek. Ɛ jɛn Yecu raan Na-dha-rɛth in la gat Jo-thɛp.” 46 Cu Na-than-el ɛ jiök i̱, “Tëëkɛ mi gɔaa mi dee ben raar kä Na-dha-rɛth?” Cu Pi-lip ɛ jiök i̱, “Bër, nɛn ɛ.” 47 Kä mëë ci Yecu Na-than-el nɛn a bä kä jɛ, cuɛ ruac kɛ kui̱dɛ, cuɛ wee i̱, “Nɛ̈nɛ, ɛ raan I-thɛ-rɛl mi thuɔ̱k pa̱ny, mi thil kac!” 48 Cu Na-than-el Yecu jiök i̱, “Ji̱n ŋäci ɣä i̱di?” Kä cu Yecu jɛ loc i̱, “Ni min /ken Pi-lip ji̱ ni cɔl, cä ji̱ nɛn min ti̱i̱ thaar ŋɔa̱a̱p.” 49 Cu Na-than-el ɛ jiök i̱, “Ŋi̱i̱c, ɛ Ji̱n Gat Kuɔth! Kä ɛ ji̱n Kuäär I-thɛ-rɛl in di̱i̱t!” 50 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Ŋa̱thi kɛ ɣöö cä ji̱ jiök i̱, ‘Cä ji̱ nɛn thaar ŋɔa̱a̱p?’ Ji̱n bi ŋɔak ti di̱t ti la̱nykɛ ti̱ti̱ nɛn.” 51 Kä cuɛ jɛ jiök i̱, “Ɛpuc, ɛpuc ɣän la̱rä jɛ yɛ, bi yɛn nhial nɛn a ca lɛp, bi yɛn ja̱a̱k Kuɔth nɛn ti wee nhial, kä bëë piny kä Gat Ran.” 1 Kɛ kɔr ni̱ni da̱ŋ rɛw cuɛ tekɛ kuën kä Keena ro̱o̱l Gɛ̈-lɛ-li, kä te man Yecu thi̱n. 2 Kä cua Yecu cɔal kuen bä, kɛnɛ ji̱ kɔaarɛ. 3 Mëë ci kɔaŋ thuɔ̱k, cu man Yecu, Yecu jiök i̱, “Thilɛ kɛ kɔaŋ.” 4 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Ciek, ɛŋu mi latdi kɛ ɣä? Ŋot gua̱a̱thdä /kenɛ ni cop.” 5 Kä cu man la̱a̱t jiök i̱, “La̱tdɛ min bi Yecu ɛ la̱r yɛ.” 6 Täämɛ tekɛ dha̱a̱ri da̱ŋ bäkɛl tin di̱t ti naŋ kɛl jaluuni pi̱i̱ni thi̱n. Ca kɛ nööŋ kɛ la̱k kɛ ciaŋ ji̱ Juudh. 7 Cu Yecu la̱a̱t jiök i̱, “Thia̱ŋɛ dha̱a̱ri kɛ pi̱.” Kä cukɛ kɛ thiäŋ amäni ŋɛpkiɛn. 8 Kä cuɛ kɛ jiök i̱, “Täämɛ, kua ŋɔak jɔm, kä nöŋɛ kɛ gua̱n bo̱thni.” Kä cukɛ kɛ naŋ. 9 Mëë ci gua̱n bo̱thni pi̱ met, tin ca rɔ̱ pay looc ni kɔaŋ, kä kui̱cɛ gua̱a̱th ɔ bä kɛ jɛ mɔ a cäŋ ŋa̱ckɛ jɛ ɛ la̱a̱t tin ca kɛ jɔm, cuɛ cɔ nyaal cɔl. 10 Kä cu gua̱n bo̱thni jɛ jiök i̱, “La nɛy diaal kɔaŋ dɛɛni wal ti gɔw a käm naath kɛ nhiam, kä mëë ci naath diaal ku maath a com, ba kɔaaŋ ti ba̱l ba̱a̱l nööŋ kɔɔr, kä cu ji̱n kɔaaŋ ti gɔw gän amäni täämɛ.” 11 Cu Yecu nyuuthdɛ min jio̱l ɛmɛ la̱t kä Keena ro̱o̱l Gɛ̈-lɛ-li, kä cuɛ puɔ̱nydɛ nyuɔ̱th naath. Kä cu ji̱ kɔaarɛ jɛ ŋäth. 12 Kɛ kɔr kä mɛmɛ cuɛ wä kä Ka-pɛr-ni-äm kɛnɛ man, kɛ dämani amäni ji̱ kɔaarɛ, kä cukɛ ni̱n ti tɔt nin thi̱n. 13 Mëë ci gua̱a̱th ti̱mä Ca̱ŋ Bälä ji̱ Juudh thia̱k, cu Yecu wä kä Jɛ-ru-tha-lɛm. 14 Cuɛ nɛy ti kɔakɛ ɣɔ̱k, kɛ det, kɛnɛ guukuri (kiɛ kunööri) jek rɛy luaak Kuɔth, kä te nɛy tin luɛlkɛ yio̱w nyuurä gua̱a̱th la̱tdiɛn. 15 Kä cuɛ waat la̱t kɛ dep, cuɛ ley diaal juɔc raar rɛy luaak Kuɔth kɛnɛ det kɛ ɣɔ̱k kɛɛl, cuɛ tharbëtni nɛɛni tin luɛlkɛ yio̱w puɔ̱p, kä cuɛ tharbëtnikiɛn buɔ̱p. 16 Kä cuɛ naath tin kɔakɛ kunööri jiök i̱, “Naŋɛ ti̱ti̱ raar, cuarɛ luaak Gua̱a̱r jakä gua̱a̱th ko̱kä.” 17 Cu ji̱ kɔaarɛ jɛ tim ɛn ɣöö ca gɔ̱r i̱, “Buɔ̱m nho̱kädä kɛ luaakdu lö Kuoth pɛtdɛ rɛydä ce̱tkɛ mac” 18 Kä ɛnɔ, cu ji̱ Juudh ɛ jiök i̱, “Nyuuthdu ɛŋu kɛ kɔ, ɛn ɣöö ɛ cuɔ̱ɔ̱ŋdu ɛn min lätdi mɛ?” 19 Cu Yecu kɛ loc, “Da̱kɛ luaak Kuɔth ɛmɛ, kä bä jɛ nyɔk kɛ lätni kɛ ni̱n da̱ŋ diɔ̱k.” 20 Kä cu ji̱ Juudh wee i̱, “Luaak Kuɔth ɛmɛ cɛ run ti jiɛn ŋuan wi̱cdɛ bäkɛl ka̱n kɛ lätnidɛ, kä bi ji̱n ɛ la̱t kɛ ni̱n da̱ŋ diɔ̱k?” 21 Kä ruac Yecu kɛ kui̱ luaak Kuɔth in la puɔ̱nydɛ. 22 Kɛ kɔr kä, mëë cɛ rɔ jiɛc li̱th, cu ji̱ kɔaarɛ ruac ëë cɛ lat tim. Kä cukɛ ruaacni Kuɔth tëë ca gɔ̱r kɛnɛ ruac ëë ci Yecu jɛ lat, ŋäth. 23 Täämɛ mëë tëë kä Jɛ-ru-tha-lɛm guäth ti̱mä Ca̱ŋ Bälä, cu nɛy ti ŋuan ciötdɛ ŋäth, mëë ca nyuuthni tëë ga̱ykɛ naath tëë cɛ la̱t nɛn. 24 Kä /ken Yecu rɔɔdɛ ŋa̱th kɛ, kɛ ɣöö ŋäcɛ lo̱c nɛɛni diaal. 25 Kä thilɛ ram mi go̱o̱rɛ mi dee jɛ la̱t naath kɛ ɣöö jɛn puɔ̱nydɛ ŋäcɛ min te lo̱cnikiɛn. 1 Mëëdan tëëkɛ raan ji̱ Pa-ri-thii mi cɔal i̱ Ni-kɔ-di̱i̱-mäth mi la kuäär ji̱ Juudh. 2 Cuɛ ben kä Yecu kɛ wäär, cuɛ wee i̱, “Ŋi̱i̱c, ŋa̱ckɔ jɛ ɛn ɣöö ɛ ji̱n ŋi̱i̱c mi bëë ni kä Kuoth, kɛ ɣöö thilɛ ram mi dee lätdi ga̱ykɛ naath ti lätdi ti la̱t, ɛ ni mi te Kuoth kɛɛl kɛ jɛ.” 3 Cu Yecu jɛ loc i̱, “Ɛpuc, ɛpuc ɣän la̱rä jɛ ji̱, mi /ca raan bi nyɔk kɛ di̱eth, /cɛ dee cop cieŋ kuäärä Kuɔth.” 4 Cu Ni-kɔ-di̱i̱-mäth jɛ jiök i̱, “Dëë raan lɛ nyɔk kɛ di̱eth i̱di kä cɛ kɔŋ di̱t? Derɛ rɔɔdɛ nyɔk kɛ loc jic man, a dëë lɛ nyɔk kɛ da̱p?” 5 Cu Yecu jɛ loc i̱, “Ɛpuc, ɛpuc ɣän la̱rä jɛ ji̱, mi /ka̱n raan di̱eth kɛ pi̱ kɛnɛ Yiëë, /cɛ dee wä cieŋ kuäärä Kuɔth. 6 Ram mi ca di̱eth kɛ ri̱ŋ ɛ jɛn ri̱ŋ, kä ram mi ca di̱eth kɛ Yiëë ɛ jɛn yiëë. 7 /Cu ga̱a̱c kɛ ɣöö cä wee i̱, ‘Ba yɛ dhil nyɔk kɛ di̱eth.’ 8 Jiɔam la putdɛ kui̱c in go̱o̱rɛ, kä la liŋi wuɔ̱wdɛ, kä kui̱ci gua̱a̱th in bëë kɛ jɛ kä kui̱ci gua̱a̱th in wee kɛ jɛ. Tëë thi̱n inɔ kä nɛy diaal tin diëthkɛ kɛ Yiëë.” 9 Cu Ni-kɔ-di̱i̱-mäth jɛ loc i̱, “Dee ŋɔak tɔ̱tɔ̱ a thuɔ̱ɔ̱k i̱di?” 10 Cu Yecu ɛ luɔ̱c jɛ, “Ɛ ji̱n ŋi̱i̱c ji̱ I-thɛ-rɛl kä ŋotdi kui̱ci luɔt kä ti̱ti̱? 11 “Ɛpuc, ɛpuc ɣän la̱rä jɛ ji̱, latkɔ ni min ŋa̱ckɔ, kä larkɔ ni min cakɔ nɛn, kä /ken yɛn nënda nhɔk. 12 Mi cä yɛ la̱r nyin piɛny kä /ci yɛn kɛ ŋäth, dee yɛn nyin ciëŋ nhial kulɛ ŋäth i̱di, a cäŋ la̱tdä kɛ yɛ? 13 Thilɛ ram mi ci wä nhial, ɛ ni jɛn min bëë piny nhial, in la Gat Ran. 14 Kä ce̱tnikɛ mëë ci Muthɛ thɔ̱l kap nhial därdɔaar, inɔ bä, ba Gat Ran kap nhial ni 15 kɛ ɣöö ram mi wä jɛ ŋäth bɛ tekɛ tëk mi thil pek. 16 “Kɛ ɣöö nhɔk Kuoth nɛy diaal ɛlɔ̱ŋ, cuɛ Gatdɛ kɛl ni kärɔa muɔc, kɛ ɣöö ram mi wä jɛ ŋäth, /cɛ bi li̱w, bɛ tekɛ tëk mi thil pek. 17 “Kɛ ɣöö /ken Kuoth Gatdɛ jäkä piny kɛ ɣöö bɛ ɣɔw ben kuɛth ɛ ɣöö bi ɣɔw kään kɛ jɛ. 18 /Ca nɛy tin ŋääth jɛ kuɛth, kä nɛy tin /ca jɛ ŋäth cakɛ ku thuŋ kuɛ̈th li̱th, kɛ ɣöö /kenkɛ ciöt Gatdä Kuɔth in kɛl kärɔa ŋäth. 19 Kä mɛmɛ ɛ jɛn kuëth luɔ̱k, kɛ ɣöö ci buay ben rɛy ɣɔaa, kä cu naath nhɔk ni muth kä buay kɛ ɣöö jiäk lätkiɛn. 20 Ram mi lät ti jiäk nyirɛ buay, kä /cɛ bä kä buay amäni mi dee lätkɛ yi̱k jɔɔc nhiam nath. 21 Kä nɛy tin la̱tkɛ thuɔ̱k bäkɛ kä buay, kɛ ɣöö dee lätkiɛn kɛ jɔɔc a gɔaa ɛn ɣöö lätkɛn kɛ nhiam Kuɔth.” 22 Kɛ kɔr kä nɔmɔ cu Yecu kɛnɛ ji̱ kɔaarɛ wä ro̱o̱l Juda, cuɛ tekɛ kɛ kɛɛl, kä cuɛ naath lak. 23 Kä Jɔ̱ɔ̱n bä, lakɛ naath kä I-non mi thieek kɛ Tha-lim kɛ ɣöö ŋuani pi̱kɛ ɛn wani mi, cu naath ben, kä cuakɛ lak. 24 Kɛ ɣöö ŋot Jɔ̱ɔ̱n /ka̱nɛ ni yiɛn. 25 Cu ŋaknɔm cu tuɔɔk kam ji̱ kɔaar Jɔ̱ɔ̱n kɛ raan ji̱ Juudh kɛ kui̱ ciɛŋä gɔɔyädiɛn. 26 Cukɛ ben kä Jɔ̱ɔ̱n, kä cukɛ wee i̱, “Ŋi̱i̱c, jɛn ram indaan, mëë tekɛ ji̱ kɛɛl kui̱c Jɔr-dɛn, kä ci ruac lat kɛ kui̱dɛ, jɛn ɛn lakɛ naath, kä wä nɛy diaal kä jɛ.” 27 Cu Jɔ̱ɔ̱n ɛ loc, “Thilɛ mi dee raan ɛ jek, ɛ ni mi ca ka̱m jɛ ni nhial. 28 Yɛn pua̱nykun kɛ yɛn nëënkä, mëë cä wee i̱, ‘/Ciɛ ɣän Kritho, duundɛ ɣöö ca ɣä jäk kä nhiamdɛ.’ 29 Ram mi tekɛ kaw ɛ jɛn cɔ nyaal. Määth cɔa nyaal min te cuŋä kä liŋɛ jɔwdɛ, tɛth lɔcdɛ ɛlɔ̱ŋ kɛ jɔw cɔa nyaal. Kɛ kui̱c ɛmɔ täämɛ, ci tɛ̈th lɔaacdä ɛmɛ ro̱ŋ. 30 Jɛn bɛ dhil di̱t, kä bä lɛ kuɛ̈ɛ̈.” 31 Ram mi bëë nhial di̱t ni jɛn kä ti diaal. Kä jɛn min la raan piɛny, ɛ raan muɔ̱ɔ̱n, kä ruacɛ kɛ nyin wec muɔ̱ɔ̱n. Jɛn min bëë cieŋ nhial lenyɛ ti diaal. 32 Jɛn latdɛ ruacdɛ kɛ min cɛ nɛn kä cɛ liŋ, kä thilɛ ram min ci nëndɛ nhɔk. 33 Ram mi wä nëndɛ nhɔk latdɛ jɛ kɛ pek lɔaacdɛ ɛn ɣöö Kuoth ɛ thuɔ̱k. 34 Kä jɛn ram in ci Kuoth ɛ ja̱k, lätdɛ ruac Kuɔth kɛ ɣöö käm Kuoth jɛ Yiëë kɛɛliw a thil pek. 35 Kɛ ɣöö nhɔk Gua̱a̱r in te nhial Gatdɛ, cɛ ŋɔak diaal kuëŋ tetädɛ. 36 Ram mi ŋääth Gat Kuɔth tëëkɛ tëk mi thil pek kä ram mi lo̱k ruac Gatdä Kuɔth /cɛ tëk bi nɛn te waŋ lɔaac Kuɔth kɛ jɛ. 1 Täämɛ, mëë ci Kuäär ni Yecu ɛ ŋa̱c ɛn ɣöö ci ji̱ Pa-ri-thii ɛ liŋ i̱, “Ci Yecu jaak ti la̱nykɛ jaak Jɔ̱ɔ̱n jek, kä lakɛ kɛ,” 2 (a cäŋ ni mëë /ciɛ Yecu ɛnɔ lak naath ɔ, a kɛ jaakɛ läk tɔ̱) 3 cuɛ Juda ba̱ny piny, kä cuɛ loc kä Gɛ̈-lɛ-li. 4 Kä duundɛ ɣöö bɛ rët kɛ Tha-mɛ-ria. 5 Kä inɔ cuɛ ben rɛɛk ji̱ Tha-mɛ-ria, mi cɔali Thi-kar, mi thieek kɛ mun ëë ci Je-kɔb ɛ ka̱m gatdɛ ni Jo-thɛp. 6 Kä te jiw Je-kɔb ɛn wa̱nɔ. Kä kɛ ɣöö ci Yecu cuuc kɛ ja̱l, cuɛ nyuur wi̱i̱ jiɛw. Kä gua̱a̱th ɛmɔ ce̱tdɛ kɛ gua̱a̱th in te cäŋ däär. 7 Cu ciek Tha-mɛ-ria ben, bëë pi̱ ben jɔm. Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Moc ɣä kɛ pi̱ ti maathä.” 8 (Kä ci jaakɛ wä rɛɛk ca mi̱th wä kɔk.) 9 Cu ciek Tha-mɛ-ria ɛmɔ jɛ jiök i̱, “Dee ji̱n ɣä thiec kɛ pi̱ i̱di kä ɛ ji̱n raan ji̱ Juudh, kä lapä ciek Tha-mɛ-ria?” (Kä ji̱ Juudh thilɛ kɛ nyuaak kɛ ji̱ Tha-mɛ-ria.) 10 Kä cu Yecu jɛ loc i̱, “Duŋ mi ŋäci muc Kuɔth kɛnɛ ram ɛ thiec ji̱ mɛ i̱, ‘Moc ɣä kɛ i̱ pi̱ ti maathä’, deri jɛ thiec kɛ ɣöö derɛ ji̱ moc kɛ pi̱ teekä.” 11 Cu ciek ɛ jiök i̱, “Kuäär, thilɛ ji̱ mi bi jɔm ni pi̱, kä jiw lueŋɛ, kɛ kui̱ ɛmɔ pi̱ teekä tɔ̱tɔ̱ dee ji̱n kɛ jek winith? 12 Ji̱n lenyi gua̱ndɔɔŋda ni Je-kɔb ëë käm kɔ jiw ɛmɛ, kä cɛ maath thi̱n amäni gaatkɛ, kɛnɛ ɣɔ̱ɔ̱kɛ?” 13 Kä cu Yecu jɛ jiök i̱, “Nɛy diaal ti mathkɛ pi̱ ti̱ti̱ bi rɛw kɛ lɛni nyɔk kɛ näk, 14 kä ram mi maath pi̱ ti bi ɣän kɛ ka̱m jɛ, /ci rɛw ɛ bi met näk amäni cäŋ kɛl. Pi̱ tin bi ɣän kɛ ka̱m jɛ bikɛ a jiw pi̱i̱ni mi lo̱ny rɛydɛ mi moc jɛ tëk mi thil pek.” 15 Cu ciek ɛmɔ jɛ jiök i̱, “Kuäär, kämni ɣä pi̱ tɔ̱tɔ̱, kɛ ɣöö /ci rɛw ɣä dee lɛ näk, kiɛ /cä dee lɛ ben jiɔm kɛ pi̱ ɛn wanɛ mɛ.” 16 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Wër, cɔl cɔwdu, bia wä ben wanɛ mɛ.” 17 Kä cu ciek ɛ loc i̱, “Thilɛ ɣä cɔw.” Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Ti̱i̱kɛ cuɔ̱ɔ̱ŋ kɛ lärɛ i̱, ‘Thilɛ ɣä cɔw,’ 18 kɛ ɣöö ci kɔŋ tekɛ cɔw da̱ŋ dhieec, kä ram min te kɛɛl kɛ ji̱ täämɛ /ciɛ cɔwdu, mɛ ci larɛ ɛ thuɔ̱k!” 19 Cu ciek ɛ jiök i̱, “Kuäär, cä jɛ ŋa̱c ɛn ɣöö ɛ ji̱n gök Kuɔth. 20 Ci gua̱ndɔɔŋnikɔ Kuoth pal ɛn pa̱a̱m ɛmɛ, kä laar yɛn ɛ ɛn ɣöö Jɛ-ru-tha-lɛm ɛ jɛn gua̱a̱th in bi naath Kuoth dhil pal thi̱n.” 21 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Ciek, liŋ ruacdä, gua̱a̱th a bëëni mi /cia Gua̱a̱r in te nhial bi pal wi̱i̱ pa̱a̱m ɛmɛ, kiɛ kä Jɛ-ru-tha-lɛm. 22 Yɛn palɛ mi kui̱c yɛn ɛ, kä kɔn palkɔ mi ŋa̱ckɔ, kɛ ɣöö bä ka̱n kä ji̱ Juudh. 23 Kä gua̱a̱th a bëëni, kä cɛ cop täämɛ min bi nɛy tin palkɛ Gua̱ndiɛn kɛ thuɔ̱k jɛ pal kɛ yiëë kɛnɛ thuɔ̱k, kɛ ɣöö go̱o̱r Gua̱a̱r in te nhial ni nɛy ti ce̱tkɛ tɔ̱tɔ̱ kɛ ɣöö ba jɛ pal. 24 Kuoth ɛ yiëë, kä nɛy tin palkɛ jɛ, bikɛ jɛ yi̱k pal kɛ yiëë kɛnɛ thuɔ̱k.” 25 Cu ciek ɛ jiök i̱, “Ɣän ŋa̱cä jɛ ɛn ɣöö Mɛ-thia in cɔali Kritho a bëëni kä mi wee ben, bɛ ŋɔak diaal ben nyuɔ̱th kɔ.” 26 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Ɛ jɛn ɣän ruac kɛ ji̱ mɛ.” 27 Ɛn guäth ɛmɔ pa̱ny cu jaakɛ cu ben. Cukɛ ga̱a̱c kɛ ɣöö ruac Yecu kɛ ciek, kä thilɛ ram mi ci jɛ thiec i̱, “Ɛŋu mi go̱o̱ri?” Kiɛ “Latdɛ ni ŋu yɛnɛ ciek ɛmɔ?” 28 Cu ciek ɛmɔ dhaar pi̱i̱nidɛ ba̱ny piny. Cuɛ wä wi̱c, kä cuɛ naath jiök i̱, 29 “Bia, nɛ̈nɛ wut ɛ ci ɣä la̱t ŋɔak diaal tëë cä la̱t. Der a jɛn Kritho?” 30 Cukɛ wä raar rɛɛk, bäkɛ kä jɛ. 31 Ɛn guäth ɛmɔ cu jaakɛ jɛ läŋ, cukɛ wee i̱, “Ŋi̱i̱c, mi̱thni.” 32 Kä cuɛ kɛ jiök i̱, “Ɣän akɛ mi̱ethdä mi bä cam mi kui̱c yɛn ɛ.” 33 Kɛ kui̱ ɛmɔ cu jaakɛ rɔ̱ thiec, “Tëëkɛ ram mi ci jɛ nöŋ mi̱eth?” 34 Cu Yecu kɛ jiök i̱, “Mi̱ethdä ɛ ɣöö la̱tdä ruac raam ëë jäk ɣä, kä bä la̱tdɛ thuk. 35 Kä /ken yɛn wee i̱, ‘Ŋot päth da̱ŋ ŋuaan bi gua̱a̱th ŋër ku cop?’ Duundɛ ɣöö bä jɛ la̱r yɛ, mëtdɛ guic bɛ bia ka̱a̱k nɛn cikɛ ciɛk a ci gua̱a̱th ŋër cop. 36 A cäŋɛ ni ŋeer cɛ yio̱wkɛ jek, kä dolɛ dɛy jiɛn kɛ kui̱ teekä mi do̱raar, kɛ ɣöö dee pi̱i̱th kɛnɛ ŋeer lo̱ckiɛn tɛɛth kɛɛl. 37 Kɛ kui̱ kä mɛmɛ ruac ɛmɛ ɛ thuɔ̱k i̱, ‘Bi ram kɛl kuay pith, kä bi ram in dɔ̱ŋ kɛ ŋɛr.’ 38 Cä yɛ ja̱k kɛ ɣöö bia ti /ka̱nɛ pith ŋɛr. Ci nɛy kɔ̱kiɛn pi̱eth, kä cam yɛn ni tin ca pith.” 39 Cu ji̱ rɛ̈ɛ̈k Tha-mɛ-ria ti ŋuan ruacdɛ ŋäth kɛ kui̱ ruac ciëk ëë cɛ lar i̱, “Cɛ ɣä la̱t ŋɔak diaal tëë cä la̱t.” 40 Mëë ci ji̱ Tha-mɛ-ria ben kä jɛ, cukɛ jɛ läŋ i̱ bɛ te kɛɛl kɛ kɛ, kä cuɛ tëë ɛn wi̱ni kɛ ni̱n da̱ŋ rɛw. 41 Cu nɛy ti nyin ŋuan kɔ̱kiɛn jɛ ŋäth kɛ kui̱ ruacdɛ pa̱ny. 42 Cukɛ ciek ɛmɔ jiök i̱, “Täämɛ /cakɔ lɛ ŋot kɛ ŋa̱th kɛ kui̱ ruacdu, kä ɛ ɣöö cakɔ liɛŋ kɛ ji̱thkɔ kä ŋa̱ckɔ jɛ ɛn nɛmɛ ɛ jɛn Kään ɣɔaa pa̱ny.” 43 Kɛ kɔr ni̱ni da̱ŋ rɛw, cuɛ wä kä Gɛ̈-lɛ-li. 44 Kɛ ɣöö ci Yecu puɔ̱nydɛ jɛ lar i̱, “/Ca gök luth ro̱o̱liɛn.” 45 Kä mëë cɛ ben Gɛ̈-lɛ-li, cu ji̱ Gɛ̈-lɛ-li ɛ nyuɔ̱ɔ̱r. Cukɛ ŋɔak diaal tëë cɛ la̱t cäŋ Ti̱mä Ca̱ŋ Bälä kä Jɛ-ru-tha-lɛm nɛn, kɛ ɣöö kɛn bä, cikɛ wä ɛn cäŋ ti̱mä ɛmɔ. 46 Kä jɛn cuɛ rɔ nyɔk kɛ ben kä Keena kä Gɛ̈-lɛ-li, guäth ëë cɛ pi̱ kɔŋ loc ni kɔaŋ thi̱n. Kä tëëkɛ kuäär kä Ka-pɛr-ni-äm mi te gatdɛ kɛ juey. 47 Mëë cɛ jɛ liŋ ɛn ɣöö ci Yecu jiɛɛn kä Juda bendɛ kä Gɛ̈-lɛ-li, cuɛ wä, wëë jɛ lip kɛ ɣöö bɛ gatdɛ ben jakä gɔaa, kɛ ɣöö cɛ thia̱k kɛ lia̱a̱. 48 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “/Ci yɛn bi ŋa̱th ɛ ni mi nɛ̈nɛ nyuuthni kɛnɛ ti ga̱y kɛ naath.” 49 Cu kuäär ɛmɔ jɛ jiök i̱, “Kuäär, mal ben, a ŋot gatdä /kenɛ ni li̱w.” 50 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Wër, gatdu bɛ tëk.” Cu wut ɛmɔ ruac in ca la̱r jɛ ɛ Yecu ŋäth, kä cuɛ tɛth piny. 51 Kä min ŋotdɛ dup, cuɛ röm kɛ ji̱ läätädɛ. Cukɛ jɛ la̱r ɣöö gatdɛ tëkɛ. 52 Cuɛ kɛ thiec kɛ thaak ëë tëk kɛ jɛ. Cukɛ jɛ loc i̱, “Ci lëth pua̱nydɛ thuuk pan kɛ cäŋdäär kɛ thaak kɛl.” 53 Cu gua̱n gatdä jɛ ŋa̱c ɛn ɣöö ɛ jɛn thaak ëë jio̱k Yecu jɛ thi̱n i̱, “Bi gatdu tëk.” Kä cuɛ jɛ ŋäth, amäni gɔlɛ kɛɛliw. 54 Mɛmɛ cuɛ a rɛw nyuuthä mëë ci Yecu ɛ la̱t, mëë jiɛyɛ kä Juda wädɛ kä Gɛ̈-lɛ-li. 1 Kɛ kɔr kä nɔmɔ cuɛ tekɛ gua̱a̱th ti̱mä ji̱ Juudh, kä cu Yecu wä kä Jɛ-ru-tha-lɛm. 2 Täämɛ, kä Jɛ-ru-tha-lɛm tëë kɛ pul mi thiek kɛ Thok Deet mi cɔali Beth-dha-tha kɛ thok ji̱ Ɣi-bɛ-ru, kä tëë kɛ ba̱ŋni da̱ŋ dhieec. 3 Ɛn gua̱a̱th ɛmɔ tɔ̱ɔ̱c ji̱ jua̱thni ti ŋuan thi̱n, ciöör, kɛ dua̱nyni kɛnɛ tin cɛ nuäŋ. Kä liɛpkɛ ni wa̱l pi̱i̱ni, 4 kɛ ɣöö tha̱a̱ŋ gua̱thni la wä jääk Kuɔth nhial rɛy puɔl, kä la jakɛ pi̱ kä wa̱l. Kä ram mɔ ci kɔŋ wä rɛy pi̱i̱ni mɔ la gɔaa puɔ̱nydɛ kä liaw in tekɛ jɛ. 5 Te ram kɛl piny thi̱n mi ci tekɛ liaw kɛ run ti jiɛn diɔ̱k wi̱cdɛ bädäk. 6 Mëë ci Yecu jɛ nɛn, kä cuɛ ŋa̱c i̱ cɛ jääny ɛlɔ̱ŋ, cuɛ jɛ jiök i̱, “Go̱o̱ri ɣöö ba ji̱ jakä gɔaa?” 7 Wut ëë tekɛ juey, cuɛ wee i̱, “Kuäär, thilɛ ram mi naŋ ɣä rɛy puɔ̱ɔ̱l, mi ci pi̱ rɔ̱ wa̱l, kä min ŋuɔtdä a wa̱a̱ bi radɔ̱diɛn ɣä cu dhɔ̱ŋ.” 8 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Jiɛc rɔ, käni ko̱lu, kä jäli.” 9 Kä ni ɛ ɛn täämɛ cu puɔ̱ny wutdä indaan gɔaa, cuɛ ko̱lɛ ka̱n, kä cuɛ ja̱l. Täämɛ, cuɛ la cäŋ lɔ̱ŋä ji̱ Juudh. 10 Kä cu ji̱ Juudh wut ëë cɛ puɔ̱nydɛ jakä gɔaa jiök i̱, “Wa̱lɛ ɛ cäŋ lɔ̱ŋä, /cɛ rɔ lot kɛ ciaŋ ŋuɔ̱tni Muthɛ ɛn ɣöö bi ko̱lu kap.” 11 Kä cuɛ kɛ loc i̱, “Cu ram in teek ɣä, ɣä jiök i̱, ‘Käni ko̱lu, kä wër.’ ” 12 Kä cukɛ jɛ thiec i̱, “Ɛŋa jio̱k ji̱ mɔ i̱, ‘Kap ko̱lu, kä wër jäli’?” 13 Täämɛ, ram in ci puɔ̱nydɛ gɔaa kui̱cɛ ram in teek jɛ, kɛ ɣöö ci Yecu jiɛɛn, kɛ ɣöö te buɔ̱n mi di̱i̱t ɛn guäth ɛmɔ. 14 Kɛ kɔrɛ cu Yecu wut indaan jek rɛy luaak Kuɔth in di̱i̱t, kä cuɛ jɛ jiök i̱, “Nɛnɛ, ci puɔ̱nydu pual! /Cu duer nyɔk, kɛ ɣöö bi thil mi jiäk mi bi tuɔɔk kä ji̱.” 15 Cu wut indaan wä, kä cuɛ wä la̱r ji̱ Juudh ɛn ɣöö ɛ Yecu ɛn nëë ci puɔ̱nydɛ jakä gɔaa. 16 Kä ɛ jɛn kui̱ kä mɛmɛ ɛn nëë cu ji̱ Juudh Yecu moc riɛk, kɛ ɣöö lätdɛ lät ti ce̱tkɛ mɛmɛ kɛ cäŋ lɔ̱ŋädiɛn. 17 Kä cu Yecu jɛ luɔ̱c kɛ i̱, “Lät Gua̱a̱r amäni täämɛ, kä la̱tdä bä.” 18 Kä ɛ jɛn kɛ kui̱ kä mɛmɛ, cu ji̱ Juudh näk Yecu go̱r ɛlɔ̱ŋ, /ci mɔ a ɣöö cuɛ ciaŋ ca̱ŋ lɔ̱ŋä ya̱r kärɔa, kä ɛ ɣöö cɔlɛ Kuoth ala Gua̱n, kä päärɛ rɔɔdɛ kɛ Kuoth. 19 Cu Yecu kɛ jiök i̱, “Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ yɛ, thilɛ mi dee Gat Kuɔth ɛ luäŋ kɛ lätni jɛn kärɔaadɛ, ɛ ni min cɛ nɛn ɛ lät Gua̱n ɛ, kɛ ɣöö mi lät Gua̱n ɛ, ɛ jɛn min lät Gatdɛ bä. 20 Kɛ ɣöö nhɔk Gua̱n in te nhial Gatdɛ, kä nyuthɛ jɛ tin diaal tin lätdɛ. Kä bɛ lät tin di̱t ni kɛn kä lät ti̱ti̱ nyuɔ̱th jɛ kä bi yɛn ga̱a̱c ɛlɔ̱ŋ. 21 Kä ce̱tkɛ min la jiɛɛc Gua̱a̱r in te nhial nɛy ti ci li̱w li̱th kä kämɛ kɛ tëk, bi Gatdɛ ram min nhɔkɛ ka̱m tëk bä. 22 Thilɛ ram kɛl mi luk Gua̱a̱r in te nhial ɛ, cɛ lua̱ŋ luɔ̱k kɛɛliw ka̱m Gatdɛ, 23 ɛ ɣöö dee nɛy diaal Gat Kuɔth luɔ̱th, ce̱tkɛ min luɔ̱thkɛ Gua̱n. Jɛn mi /ci Gat Kuɔth luth, thilɛ jɛ luth kɛ Gua̱n ëë jäk jɛ. 24 Ɛpuc, ɛpuc ɣän la̱rä jɛ yɛ, ram mi liŋ ruacdä kä ŋääthɛ ram ëë jäk ɣä tëëkɛ tëk mi do̱raar, /ca jɛ bi luk, cɛ lia̱a̱ bäl, a cɛ cop teekä. 25 “Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ yɛ, gua̱a̱th a bëëni, kä cɛ cop, mi bi nɛy ti ci li̱w jɔw Gatdä Kuɔth liŋ. Kä bi nɛy tin ca jɛ liŋ rɔ̱ jiɛc li̱th. 26 Kɛ ɣöö ce̱tkɛ min te Gua̱a̱r in te nhial kɛ tëk puɔ̱nydɛ pa̱ny, cuɛ Gatdɛ ka̱m gua̱a̱th bä i̱ bɛ tekɛ tëk kärɔa. 27 Cuɛ jɛ ka̱m lua̱ŋ i̱ bɛ naath luk, kɛ ɣöö ɛ jɛn Gat Ran. 28 /Cuarɛ ga̱a̱c kɛ nɛmɛ, kɛ ɣöö gua̱a̱th a bëëni mi bi nɛy diaal ti ca kony jɔwdɛ liŋ, 29 kä bikɛ rɔ̱ jiɛc kä tëkɛ, nɛy tin ca ti gɔw la̱t bikɛ rɔ̱ jiɛc kä tëkɛ, kä kɛn tin ca jiäk la̱t bikɛ rɔ̱ jiac luɔ̱k in di̱i̱t.” 30 “Thilɛ ŋu mi dëë la̱t kɛ lua̱ŋdä. Ɣän luɔ̱kä kɛ min cä liŋ, kä lukdä ɛ cuɔ̱ɔ̱ŋ, kɛ ɣöö /cä go̱r ni liakdä. Göörä ni ruac raam ëë jäk ɣä. 31 “Mi latdä ni ruac nenädä kärɔa, /ci ruac nenädä a thuɔ̱k. 32 Tëë ram mi dɔ̱diɛn mi lat nën kɛ kui̱dä, kä ŋa̱cä jɛ, i̱ ruac nenädɛ kɛ kui̱dä ɛ thuɔ̱k. 33 Cia naath jäkä Jɔ̱ɔ̱n, kä cuɛ ruac nenä lat kɛ kui̱ thukä. 34 /Ciɛ ɣöö nhɔakä ni nën ɛ lat raan ɛ mɛ kɛ kui̱dä, ɣän latdä ti̱ti̱, kɛ ɣöö dee yɛn kään. 35 Ɛ jɛn lɛmbär in pɛt kä mɛrɛ gua̱a̱thdɛ, kä cia nhɔk ɛn ɣöö bi lo̱ckun tɛth lɛɛr ɔ rɛy buɔyädɛ. 36 Duundɛ ɣöö ta̱a̱ kɛ nën mi di̱t ni jɛn kä nën in tekɛ Jɔ̱ɔ̱n. Kä la̱t in ci Gua̱a̱r ɛ ka̱m ɣä i̱ bä la̱t, kɛ kɛn lät ti la̱tdä ti pa̱ny, kä nyooth kɛn ɣöö ɛ Gua̱a̱r ɛn nɔ jäk ɣä mɔ. 37 Kä cu Gua̱a̱r puɔ̱nydɛ mëë jäk ɣä nën lat kɛ kui̱dä. /Ken yɛn jɔwdɛ met liŋ, kä /ken yɛn puɔ̱nydɛ met nɛn, 38 kä /ci ruacdɛ te rɛydun, kɛ ɣöö /ci yɛn ram min cɛ ja̱k, ŋäth. 39 “Go̱o̱rɛ yɛn Ruac Kuɔth in Rɛl Rɔ, kɛ ɣöö caar yɛn ɛ i̱ rɛydɛ te yɛn kɛ tëk mi do̱raar, kä kɛ jɛn min lat ruac nenä kɛ kui̱dä. 40 Kä lökɛ ɣöö bia ben kä ɣä, kɛ ɣöö bia tëk jek. 41 Ɣän /cä liak go̱r kä naath. 42 Kä ŋa̱cä jɛ ɛn ɣöö cia thil nhök Kuɔth rɛydun. 43 Ɣän ba̱a̱ kɛ ciöt Gua̱a̱r, kä /ci yɛn ɣä nhɔk. Kä mi bä radɔ̱diɛn kɛ ciötdɛ kärɔa, kä la nhɔk yɛn jɛ. 44 Kä dee yɛn tekɛ ŋa̱th i̱di, mi nhɔk yɛn liak kä rɔ̱, kä /ci yɛn liak in bëë kä Kuoth nhɔk? 45 /Cuarɛ jɛ car i̱ bä yɛ gɔany nhiam Gua̱a̱r. Ɛ Muthɛ min ŋa̱thɛ, ɛn nɔ gɔɔny yɛ mɔ. 46 Mi ŋääth yɛn Muthɛ, dee yɛn ɣä ŋäth bä, kɛ ɣöö cɛ gɔ̱a̱r kɛ kui̱dä. 47 Kä mi /ci yɛn ruac in cɛ gɔ̱r ŋäth, dee yɛn ruac in latdä kulɛ ŋäth i̱di?” 1 Kɛ kɔr kä mɛmɛ cu Yecu wä kui̱ Bar Gɛ̈-lɛ-li min la Bar Tay-bi̱i̱-riath. 2 Kä cu buɔ̱n nɛɛni ti ŋuan jɛ guɔ̱ɔ̱r, kɛ ɣöö cikɛ nyuuthni ti ga̱ykɛ naath tëë cɛ lät kä ji̱ jua̱thni nɛn. 3 Cu Yecu wä wuɔ̱thni päämni, kä cuɛ wä nyuur ɛn wi̱ni kɛ jaakɛ kɛɛl. 4 Cu gua̱a̱th ti̱mä ji̱ Juudh min la Cäŋ Bälä thia̱k. 5 Kä min cɛ guic, cuɛ nɛy ti ŋuan nɛn bäkɛ kä jɛ, cuɛ Yecu Pi-lip jiök i̱, “Banɛ mi̱eth kɔk nikä, mi dëë cam ɛ nɛy ti̱ti̱?” 6 Lärɛ jɛ nɛmɛ kɛ ɣöö jɛn puɔ̱nydɛ ŋäcɛ min bɛ la̱t. 7 Cu Pi-lip ɛ loc i̱, “Yio̱w ti kur rɛw /cikɛ dee ro̱ŋ kɛ kök mi̱eth, a cäŋɛ ni mi tɔt /ci ramɔ kä kɛ ɛ dee jek.” 8 Cu ram kɛl kä jaakɛ min la An-dɛ-röw, däman Pi-tɔr jɛ jiök i̱, 9 “Tëëkɛ dhɔl mi a wanɛ mɛ mi tekɛ jurayni da̱ŋ dhieec kɛnɛ rɛc da̱ŋ rɛw, kä kɛ ŋuni kɛ kui̱ nɛɛni ti ŋuan ti̱ti̱?” 10 Cu Yecu wee i̱, “Jakɛ naath kä nyuur piny.” Täämɛ tëëkɛ juaac ti ŋuan ɛn wi̱ni. Kä cu wutni ti dee pekdiɛn bathdɔɔri da̱ŋ dhieec cop nyuur. 11 Cu Yecu jurayni ka̱n, kä mëë cɛ Kuoth la̱r tɛth lɔaac kɛ kui̱diɛn, cuɛ kɛ dääk kä naath tin ci nyuur piny. Kä cuɛ rɛc da̱a̱k inɔ bä, ce̱tkɛ pek in go̱o̱r naath ɛ. 12 Mëë cikɛ mi̱th a cikɛ ria̱ŋ, cuɛ ji̱ kɔaarɛ jiök i̱, “Kuanyɛ tɔ̱ ci duɔth tɔ̱, kɛ ɣöö bɛ thil mi bi duɔth piny.” 13 Cukɛ ŋɔak duɔ̱ɔ̱l, kä cu tin ci duɔth diënyni da̱ŋ wäl wi̱cdɛ rɛw thiäŋ kä jurayni tin ca doth ɛ nɛy tin ci mi̱th. 14 Mëë ci naath nyuuth mi gääy kɛ nɛn, cukɛ wee i̱, “Ɛpuc, mɛmɛ ɛ gök Kuɔth min bi ben wi̱i̱ muɔ̱ɔ̱n.” 15 Mëë cɛ jɛ mir ɛn ɣöö go̱o̱r naath käpdɛ kɛ buɔ̱m, kɛ ɣöö bikɛ jɛ jakä kuääriɛn in di̱i̱t, cu Yecu rɔ riɛc wi̱i̱ pa̱a̱m jɛn kärɔaadɛ. 16 Mëë ci ɣɔw a thiaŋ, cu jaakɛ wä rɛy bar. 17 Cukɛ wä rɛy murkäbä, wäkɛ kui̱c kä Ka-pɛr-ni-äm. Kä ci ɣɔw a wäär, kä ŋot Yecu /kenɛ ni ben kä kɛ. 18 Cuɛ tekɛ muaŋ mi di̱i̱t rɛy bar, kɛ ɣöö put jiɔam mi di̱i̱t. 19 Mëë cikɛ gɛɛr kä mi tɔt, cukɛ Yecu nɛn jälɛ wi̱i̱ pi̱i̱ni, kä wëë kɛ thia̱k kɛ murkäb, cukɛ dual ɛlɔ̱ŋ. 20 Kä cuɛ kɛ jiök i̱, “Ɛ ɣän, /cuarɛ dual.” 21 Kä ɛnɔ cu lo̱ckiɛn cu tɛɛth kɛ bendɛ rɛy murkäbä, kä cu murkäb mal cop thok waath ëë wäkɛ thi̱n. 22 Mëë ruɔ̱n cu nɛy tin ci duɔth kui̱c bar jɛ nɛn ɛn ɣöö ci duɔth ni murkäb kɛl kärɔa ɛn wi̱ni, kä /ken Yecu wä rɛy murkäbä kɛ jaakɛ kɛɛl, wä ni jaakɛ kärɔ̱. 23 Kä cuɛ tekɛ tha̱a̱ŋ murkäbni ti bëë kä Tay-bi̱i̱-riath ben thia̱kä kɛ gua̱a̱th ëë ci naath mi̱th kɛ jurayni thi̱n, kɛ kɔr kä mëë ci Kuäär ni Yecu Kuoth la̱r tɛ̈th lɔaac. 24 Kä mëë ci naath ɛ nɛn ɛn ɣöö thilɛ Yecu ɛn wi̱ni, kiɛ jaakɛ, cu kɛn wä rɛy murkäbni wäkɛ kä Ka-pɛr-ni-äm, görkɛ Yecu. 25 Mëë ci kɛn ɛ jek kui̱c bar, cukɛ jɛ jiök i̱, “Ŋi̱i̱c, bi̱i̱ wanɛ mɛ nɛy?” 26 Cu Yecu kɛ loc i̱, “Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ yɛ, /ci yɛn ɣä go̱r kɛ ɣöö cia nyuuthni ti ga̱ykɛ naath nɛn, ɛ ɣöö cia mi̱th a cia ria̱ŋ kɛ jurayni. 27 /Cuarɛ lät kɛ kui̱ mi̱eth mi la jiäk, la̱tdɛ kɛ kui̱ mi̱eth mi bi yɛ nöŋ tëk mi thil pek, min bi Gat Ran ɛ ka̱m yɛ. Kɛ ɣöö ci Gua̱a̱r in te nhial ɛ ka̱m lua̱ŋ la̱tdɛ.” 28 Kä cukɛ jɛ jiök i̱, “Ɛŋu mi bakɔ la̱t, kɛ ɣöö bakɔ lät Kuɔth la̱t?” 29 Cu Yecu kɛ loc i̱, “Nɛmɛ ɛ jɛn la̱t Kuɔth, ɛn ɣöö bia ram min ci Kuoth ɛ ja̱k ŋäth.” 30 Kä cukɛ jɛ jiök i̱, “Ɛ nyuuth ŋukä ɛn mɔ bi nyuɔ̱th kɔ mɔ, kɛ ɣöö dëëkɔ jɛ nɛn a bakɔ ji̱ ŋäth? Lätdi ni la̱t mi ŋu? 31 Cu gua̱ndɔɔŋnikɔn mi̱eth mi ca ŋun ɛ Kuoth cam därdɔaar, ce̱tkɛ mëë ca gɔ̱r i̱, ‘Cuɛ kɛ ka̱m juray mi ŋuɔ̱nkɛ nhial kɛ ɣöö bikɛ jɛ cam.’ ” 32 Kä cu Yecu kɛ jiök i̱, “Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ yɛ, /ciɛ Muthɛ ɛn nëë käm yɛ juray ëë bä nhial. Ɛ Gua̱a̱r ɛn nëë moc yɛ juray in thuɔ̱k mëë bä nhial. 33 Juray Kuɔth ɛ jɛn mi̱eth mi bä piny nhial, kä kämɛ ji̱ wec muɔ̱ɔ̱n tëk.” 34 Kä cukɛ jɛ jiök i̱, “Kuäär, kämni kɔ mi̱eth ɛmɛ ni ciaŋ.” 35 Cu Yecu kɛ jiök i̱, “Ɛ ɣän mi̱eth teekä. Ram mi bëë kä ɣä, /ci buɔth ɛ bi näk, kä ram mi ŋääth ɣä, /ci rɛw ɛ bi met näk. 36 Duundɛ ɣöö cä yɛ la̱r ɣöö cia ɣä nɛn, kä /ka̱nɛ ɣä ŋäth. 37 Bi nɛy diaal tin ci Gua̱a̱r kɛ ka̱m ɣä ben kä ɣä, kä /cä ram mi bëë kä ɣä bi lo̱k. 38 /Ka̱n ben piny nhial kɛ ɣöö bä la̱t ni ruacdä, ba̱a̱ kɛ ɣöö bä la̱t ni ruac raam min jäk ɣä. 39 Kä mɛmɛ ɛ jɛn ruac raam min jäk ɣä, kɛ ɣöö /cä ram kɛl kä kɛn tin diaal tin cɛ ka̱m ɣä bi bath, kä bä jɛ jiɛc li̱th kɛ cäŋ guutdä ɣɔaa. 40 Kä mɛmɛ ɛ jɛn ruac Gua̱a̱r, ɛn ɣöö nɛy diaal tin ca Gat nɛn, kä ŋa̱thkɛ jɛ, tekɛ kɛ tëk mi thil pek. Kä bäkɛ jiɛc li̱th kɛ cäŋ guutdä ɣɔaa.” 41 Kä cu ji̱ Juudh ŋɛ̈r kɛ kui̱dɛ, kɛ ɣöö cɛ wee i̱, “Ɛ ɣän juray in bä piny nhial.” 42 Cukɛ wee i̱, “/Ciɛ jɛn Yecu, gat Jo-thɛp, min ŋäc kɔn gua̱n kɛnɛ man? Kä ɛŋu derɛ jɛ lar täämɛ ɔ i̱, ‘Ci ɣän ben piny nhial’?” 43 Cu Yecu kɛ loc i, “/Cuarɛ ŋɛ̈r kamnikun. 44 Thilɛ ram mi dee ben kä ɣä, mi /ken Gua̱a̱r ëë jäk ɣä jɛ nööŋ, kä bi ɣän ɛ jiɛc li̱th kɛ cäŋ guutdä ɣɔaa. 45 Ca jɛ gɔ̱r rɛy ruaacni göökni Kuɔth i̱, ‘Ba kɛn diaal ŋi̱eec ɛ Gua̱a̱r.’ Kä bi nɛy diaal tin ca ruac liŋ kä ca ŋi̱eec nhiam Gua̱a̱r ben kä ɣä. 46 /Ciɛ ɣöö tëëkɛ ram mi ci Gua̱a̱r in te nhial ni Kuoth nɛn, ɛ ni ram in bä kä Kuoth ci Gua̱a̱r nɛn ɔ. 47 Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ yɛ, ram ɔ tekɛ ŋa̱th ɔ tëë kɛ tëk mi do̱raar. 48 Ɛ ɣän juray teekä. 49 Cu gua̱ndɔɔŋnikun mi̱eth mi bëë nhial cam därdɔaar, kä cu li̱w. 50 Mɛmɛ ɛ jɛn juray mi bëë piny nhial, kɛ ɣöö dee raan ɛ cam, kä /cɛ bi li̱w. 51 Ɛ ɣän juray teekä min bä piny nhial, kä ram ɔ bi mi̱th kä juray ɛmɛ ɔ, bɛ tëk kɛ tëk mi thil pek, kä juray in bä thöp kɛ kui̱ teekä ɣɔaa ɛ jɛn ri̱ŋdä.” 52 Cu ji̱ Juudh ŋaknɔm ŋak kärɔ̱, wäkɛ i̱, “Dee wut ɛmɔ kɔn ka̱m ri̱ŋdɛ kɛ ɣöö banɛ jɛ cam i̱di?” 53 Kä cu Yecu kɛ jiök i̱, “Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ yɛ, mi /cia ri̱ŋ Gatdä Ran bi cam, kä /cia riɛmdɛ bi math, bia thil tëk rɛydun. 54 Kä nɛy tin camkɛ ri̱ŋdä kä maath kɛ riɛmdä bikɛ tekɛ tëk mi do̱raar, kä bä kɛ jiɛc li̱th kɛ cäŋ guutdä ɣɔaa. 55 Kɛ ɣöö ri̱ŋdä ɛ jɛn mi̱eth pa̱ny, kä riɛmdä ɛ jɛn in maath naath ɛ pa̱ny. 56 Kä nɛy tin camkɛ ri̱ŋdä kä mathkɛ riɛmdä tekɛ rɛydä, kä ta̱a̱ rɛydiɛn. 57 Ce̱tkɛ min ci Gua̱a̱r in tëk ɣä ja̱k, kä ɣän tëk ɣä kɛ kui̱ Gua̱a̱r, kä bi ram in bi ɣä cam tëk kɛ kui̱dä bä. 58 Mɛmɛ ɛ jɛn juray min bä piny nhial, a /ci mɔ a mëë cam gua̱ndɔɔŋnikun ɛ, kä cukɛ li̱w. Kä ram mi cam juray ɛmɛ bɛ tëk kɛ tëk mi thil pek.” 59 Cuɛ ti̱ti̱ lat min ŋi̱i̱cɛ naath rɛy dolä ji̱ Juudh kä Ka-pɛr-ni-äm. 60 Mëë cikɛ mɛmɛ liŋ, cu ji̱ kɔaarɛ ti ŋuan wee i̱, “Ŋi̱i̱c ɛ mɛ ɛ mi bum bum, Kä ɛŋa mi dee jɛ nhɔk?” 61 Duundɛ ɣöö mëë ci Yecu jɛ ŋa̱c ɛn ɣöö ci ji̱ kɔaarɛ ŋɛ̈r kɛ jɛn nɔmɔ, cuɛ kɛ jiök i̱, “Jiäk lo̱ckun kɛ ruac ɛmɛ? 62 Kä derɛ kulɛ tee i̱di, mi dee yɛn Gat Ran nɛn a wee nhial, guäth ëë cɛ kɔŋ te thi̱n? 63 Ɛ yiëë ɛ nin käm raan tëkɔ, ri̱ŋ thilɛ jɛ luɔ̱t. Kä ruaacni tëë cä la̱t yɛ ɛ yiëë kɛnɛ tëk. 64 Kä tëë tha̱a̱ŋkun ti thil ŋa̱th rɛydun.” Kä ŋäc Yecu kɛ nikɛ nhiam ɛn ɣöö kɛ ŋaani kɛn nɛy tin thil ŋa̱th kɛnɛ ram in bi jɛ kɔak. 65 Kä cuɛ wee i̱, “Kɛ kui̱ kä mɛmɛ, cä la̱r yɛ ɛn ɣöö thil ram mi dee ben kä ɣä, ɛ ni mi ca jɛ ka̱m jɛ ɛ Gua̱a̱r.” 66 Kɛ kɔr kä mɛmɛ cu ji̱ kɔaarɛ ti ŋuan kac jɔk, kä /kenkɛ lɛ ŋot kɛ ja̱l kɛɛl kɛ jɛ. 67 Cu Yecu jaakɛ da̱ŋ wäl wi̱cdɛ rɛw thiec i̱, “Bi yɛn jiɛɛn bä?” 68 Cu Thay-mɔn Pi-tɔr ɛ loc i̱, “Kuäärä, ɛŋa mi dee kɔ wä kä jɛ? Ɛ ji̱n min te kɛ ruaacni teekä mi do̱raar. 69 Kä cakɔ jɛ ŋäth, kä cakɔ jɛ ŋa̱c ɛn ɣöö ɛ ji̱n Kɛl Kuɔth mi Rɛl Gɔɔydɛ rɔ.” 70 Cu Yecu kɛ loc i̱, “/Ka̱n yɛ mɛk ala jaakä da̱ŋ wäl wi̱cdɛ rɛw? Kä ram kɛl kä yɛ ŋotdɛ ɛ gua̱n jiäkni?” 71 Laarɛ nɔmɔ kɛ kui̱ Ju-däth, gat Thay-mɔn Ith-kɛ̈-ri-ɔt, kɛ ɣöö ɛ ram kɛl kä jaakɛ da̱ŋ wäl rɛw min bi jɛ kɔak. 1 Kɛ kɔr kä nɛmɛ cu Yecu wä ja̱l rɛy Gɛ̈-lɛ-li, kɛ ɣöö /cɛ jɛ go̱o̱r i̱ bɛ ja̱l rɛy Juda, kɛ ɣöö go̱o̱r ji̱ Juudh näkdɛ. 2 Kä ci cäŋ ti̱mä ji̱ Juudh min la cäŋ ti̱mä bi̱lɛ kä thia̱k. 3 Kä cu dämani jɛ jiök i̱, “Jiɛyni ɛn wanɛ, wër kä Juda, kɛ ɣöö dɔ̱ŋ dee ji̱ kɔaaru lät tin ci la̱t nɛn. 4 Kɛ ɣöö thilɛ ram mi lät ŋɔaani kɛ tɛ̱̈ɛ̱̈, mi go̱o̱rɛ ɣöö ba jɛ ŋa̱c ɛ naath. Mi lätdi ŋɔak ti̱ti̱, nyuthni rɔ ɣɔw.” 5 Kɛ ɣöö a cäŋɛ ni dämani, /ka̱n jɛ ŋäth. 6 Cu Yecu kɛ jiök i̱, “Ŋot gua̱a̱thdä /kenɛ ni cop, kä te gua̱a̱thdun ɛn wanɛ thi̱n ni ciaŋ. 7 /Ci ɣɔw yɛ dee nyir, kä nyiirɛ ɣä, kɛ ɣöö cä ruac nenä lat ɛn ɣöö jiäk lätkɛ. 8 Yɛn pua̱nykun wiaa guäth ti̱mä, kä /cä bi wä thi̱n ɛn guäth ti̱mä ɛmɔ, kɛ ɣöö ŋot gua̱a̱thdä /kenɛ ni cop.” 9 Kä min cɛ nɔmɔ lat, cuɛ duɔth kä Gɛ̈-lɛ-li. 10 Mëë ci dämani wä guäth ti̱mä, jɛn puɔ̱nydɛ cuɛ wä bä kɛ tɛ̱̈ɛ̱̈, a /ca ŋäc ɛ naath. 11 Kä cua jɛ go̱r ɛ ji̱ Juudh guäth ti̱mä, kä thieckɛ i̱, “Jɛn a ni kä?” 12 Cuɛ tekɛ ŋaknɔm mi cua ŋak ɛ naath kɛ kui̱dɛ. Laar tha̱a̱ŋkiɛn ɛ i̱, “Ɛ wut mi gɔaa,” kä ɛ tha̱a̱ŋkiɛn i̱, “Ëëy, jɛn la mɛɛtdɛ ni naath.” 13 Kä /ken naath ruac a jɔc kɛ kui̱dɛ, kɛ ɣöö dualkɛ kɛ ji̱ Juudh. 14 Mëë ci tha̱a̱ŋ ni̱ni ti̱mä mɔmɔ thuɔ̱k, cu Yecu wä nyuur rɛy luaak Kuɔth in di̱i̱t, kä cuɛ jɛ tok kɛ mi ŋi̱i̱cɛ naath. 15 Cu ji̱ Juudh ga̱a̱c, kä cukɛ wee i̱, “Ɛn wut ɛmɛ kuɛ ŋɔak lɛ ŋa̱c nikä, kä /ka̱nɛ met ŋi̱eec?” 16 Kä cu Yecu kɛ loc i̱, “Ŋi̱i̱cdä /ciɛ duŋdä, bëë kä ram ëë jäk ɣä. 17 Mi tëëkɛ ram mi lät ni ruac Kuɔth, bɛ jɛ ŋa̱c mi bä ŋi̱i̱c ɛmɛ kä Kuoth, kiɛ latdä ni ruacdä ɣän Kärɔa. 18 Kä nɛy tin latkɛ ni ruacdiɛn kärɔa görkɛ ni liakdiɛn kä naath. Kä ram min go̱o̱r ni puɔny raam min jäk jɛ, ɛ gua̱n thuɔ̱ɔ̱kni, kä thilɛ, rɛydɛ kac. 19 “/Ken Muthɛ yɛ ka̱m ŋuɔ̱t Kuɔth? Kä thilɛ ram kɛl kä yɛ mi käp kɛ. Kuɛ la ŋu go̱o̱r yɛn ni näkdä mɔ?” 20 Kä cu naath ɛ loc i̱, “Ji̱n ti̱i̱ kɛ yiëë mi jiääk! Ɛŋa mi go̱o̱r ɣöö bɛ ji̱ näk?” 21 Cu Yecu kɛ loc i̱, “Cä la̱t ni la̱t kɛl mi gääy naath, kä cu yɛn diaal ga̱a̱c kɛ jɛ. 22 Ci Muthɛ yɛ ka̱m ciaŋ cuelä, cäŋɛ ni mi bëë kɛ ciaŋ gua̱ndɔɔŋnikun, a /ci mɔ a Muthɛ puɔ̱nydɛ. Kä cuɛl yɛn gat kɛ cäŋ lɔ̱ŋä. 23 Kä, mi dëë raan cuɛl kɛ cäŋ lɔ̱ŋä, kɛ ɣöö /ca ŋuɔ̱t Muthɛ bi ya̱r, ɛŋu jiäk lo̱ckun ɔ kɛ ɣä, kɛ ɣöö cä puɔ̱ny ran kɛɛliw jakä gɔaa kɛ cäŋ lɔ̱ŋä? 24 Cuarɛ naath luk kɛ guec pua̱nynikiɛn, luɔ̱kɛ naath kɛ thuɔ̱k kɛnɛ cuɔ̱ɔ̱ŋ.” 25 Kä täämɛ cu tha̱a̱ŋ ji̱ Jɛ-ru-tha-lɛm wee i̱, “Ram ɛmɛ /ciɛ jɛn ram min görkɛ näkdɛ? 26 Kä jɛn ɛn, ruacɛ nhiam nath kä thilɛ mi la̱rkɛ jɛ! Derɛ a mi ŋäc kua̱r ɛ i̱ ɛ jɛn Kritho? 27 Kä ŋäc kɔn gua̱a̱th in bä wut ɛmɛ thi̱n, kä mi wä Kritho ben, thil ram mi dëë gua̱a̱th in bëë thi̱n ŋa̱c.” 28 Kä mëë ŋi̱i̱c Yecu naath rɛy luaak Kuɔth in di̱i̱t, cu yɔal wëë i̱, “Ŋäc yɛn ɣä, kɛnɛ gua̱a̱th in ba̱a̱ thi̱n? /Ka̱n ben kɛ ruacdä, duundɛ ɣöö ram ëë jäk ɣä ɛ thuɔ̱k, kä kui̱c yɛn ɛ. 29 Ɣän ŋa̱cä jɛ, kɛ ɣöö ba̱a̱ kä jɛ, kä ɛ jɛn ɛn ëë jäk ɣä.” 30 Kɛ kui̱c ɛmɔ cukɛ käpdɛ go̱r, kä cuɛ thil ram mi cu jɛ guëër, kɛ ɣöö ŋot gua̱a̱thdɛ /kenɛ ni cop. 31 Kä cu nɛy ti ŋuan ɛ ŋäth, cukɛ wee i̱, “Mi wä Kritho wä ben, bɛ nyuuthni ti ga̱ykɛ naath ti la̱nykɛ ti ci wut ɛmɛ kɛ la̱t ti la̱t?” 32 Cu ji̱ Pa-ri-thii naath liŋ a ruackɛ kä rɔ̱ kɛ kui̱ Yecu, kä cu bööth palä kɛnɛ ji̱ Pa-ri-thii bolithni ja̱k, kɛ ɣöö ba jɛ wä yiɛn. 33 Kä cu Yecu kɛ jiök i̱, “Ɣän bä te kɛɛl kɛ yɛ kɛ gua̱a̱th mi tɔt, bä kulɛ loc kä ram ëë jäk ɣä. 34 Bia ɣä go̱r, kä /cia ɣä bi jek, kɛ ɣöö gua̱a̱th in ta̱a̱ thi̱n, /cia bi ben thi̱n.” 35 Kä cu ji̱ Juudh ruac kamnikiɛn i̱, “Go̱o̱rɛ ram ɛmɔ wä ni kä, mɔ /canɛ jɛ dee jek ɔ? Go̱o̱rɛ jɛn ɣöö bɛ wä kä ji̱ Juudh ti ci riaw ro̱o̱l ji̱ Gɛ-rith, kä bɛ ji̱ Gɛ-rith wä ŋi̱eec? 36 Kä lotdɛ ni ŋu min wëë i̱, ‘Bia ɣä go̱r, kä /cia ɣä bi jek?’ kɛnɛ ɣöö ‘Gua̱a̱th in ta̱a̱ thi̱n, /cia bi ben thi̱n’?” 37 Kɛ cäŋ ti̱mä min jɔak cäŋ in di̱i̱t, mëë te Yecu cuŋä cuɛ ruac kɛ jɔw mi di̱i̱t wëë i̱, “Mi tëëkɛ ram mi näk rɛw ɛ, a jɛ bëë kä ɣä, kä a jɛ mäth. 38 Kä ram in ŋääth ɣä, ce̱tkɛ min ci ruac Kuɔth ɛ lar i̱, ‘Bi pi̱ teekä loony rɛy raam ɛmɔ.’ ” 39 Täämɛ, cuɛ ruac ɛmɔ lat kɛ kui̱ Yieekä, min ba jek ɛ nɛy tin ŋa̱thkɛ, kɛ ɣöö ŋotdɛ /ka̱n Yiëë ni kamkɛ, kɛ ɣöö /ka̱n Yecu ni naŋ nhial. 40 Mëë cikɛ rieet ti̱ti̱ liŋ, cu tha̱a̱ŋ nath ɛ lar i̱, “Ram ɛmɛ kɛ thuɔ̱k ɛ jɛn gök.” 41 Kä cu kɔ̱kiɛn wee i̱, “Nɛmɛ ɛ jɛn Kritho ëë ca lar i̱ bi ben.” Kä cu tha̱a̱ŋkiɛn wee i̱, “Kɛ thuɔ̱k /ci Kritho bä kä Gɛ̈-lɛ-li, kiɛ jɛn bëë kä Gɛ̈-lɛ-li? 42 Kä /ka̱nɛ gɔ̱r rɛy ruaacni Kuɔth ɛn ɣöö Kritho ɛ kuɛ̈ɛ̈ Dee-bid, kä bëë kä Beth-lɛ-ɣɛm, mi la cieŋ Dee-bid thi̱n?” 43 Kɛ kui̱c ɛmɔ cu naath rɔ̱ da̱a̱k kɛ kui̱ Yecu. 44 Go̱o̱r tha̱a̱ŋ nath ɣöö ba jɛ käp, kä cuɛ thil ram mi cu jɛ guëër. 45 Cu bolithni loc kä bööth palä tin di̱t kɛnɛ ji̱ Pa-ri-thii, kä cua kɛ thiec i̱, “Ɛŋu /ken yɛn ɛ yiɛn ɔ?” 46 Cu bolithni kɛ loc i̱, “Thilɛ ram mi ci met ruac ce̱tkɛ wut ɛmɛ.” 47 Kä cu ji̱ Pa-ri-thii kɛ loc i̱, “Amäni yɛn bä, ca yɛ mɛt? 48 Tëëkɛ ram kɛl kä kua̱r kiɛ ji̱ Pa-ri-thii mi ci jɛ ŋäth? 49 Duundɛ ɣöö ca buɔ̱n ɛmɛ, mi kui̱c ŋuɔ̱tdɛ lam.” 50 Kä cu Ni-kɔ-di̱i̱-mäth, mëë kɔŋ wä kä Yecu, min la ram kɛl kä kɛ thiec i̱, 51 “Kɛ ciaaŋ ŋuɔ̱tnikɔn /ca raan dee kum ɛ /ka̱n ruacdɛ kɔŋ liŋ, kä /ka̱n min la̱tdɛ ŋa̱c?” 52 Cukɛ jɛ loc i̱, “Bi̱i̱ kä Gɛ̈-lɛ-li bä? Kuɛn ruac Kuɔth, kä bi jɛ jek, ɛn ɣöö thilɛ gök mi bi rɔ jiɛc kä Gɛ̈-lɛ-li.” 53 Kä cu kɛn diaal wä dho̱rikiɛn, 1 guäth in ci Yecu wä wi̱i̱ Pa̱a̱m Ɔ-lip. 2 Kɛ runwaŋ ɛlɔ̱ŋ cuɛ rɔ nyɔk kɛ ben luaak Kuɔth. Kä cu nɛy diaal ben kä jɛ, kä cuɛ nyuur, kä cuɛ tok kɛ mi ŋi̱i̱cɛ kɛ. 3 Cu gɔa̱a̱r ŋuɔ̱t ni kɛnɛ ji̱ Pa-ri-thii ciek mi ca käp dho̱m nöŋ, kä cukɛ jɛ la̱th nhiamdiɛn diaal. 4 Cukɛ Yecu jiök i̱, “Ŋi̱i̱c, ɛn ciek ɛmɛ ca jɛ käp dho̱m. 5 Kä kɛ ciaaŋ ŋuɔ̱tni ci Muthɛ jɛ la̱t kɔ ɛn ɣöö ba ciek mi ce̱tkɛ nɛ bök kɛ pääm. Ɛn täämɛ ɛ ji̱n i̱di?” 6 Lat kɛn nɛmɛ kɛ ɣöö ɣɔ̱n kɛn ni jɛ, kɛ ɣöö derɛ tekɛ mi ba gɔny ni jɛ. Cu Yecu rɔ goŋ, kä cuɛ piny gɔ̱r kɛ yiatdɛ. 7 Kä min ŋotkɛ kɛ mi thiëckɛ jɛ, cuɛ rɔ jiëc cuɔ̱ŋ, kä cuɛ kɛ jiök i̱, “A ramɔ thil duer ɔ rɛydun bo̱k jɛ kɛ päm kɛ nhiam.” 8 Cuɛ rɔ lɛni goŋ, kä cuɛ lɛni gɔ̱a̱r piny kɛ yiatdɛ. 9 Mëë cikɛ ruacdɛ liŋ, cukɛ jiɛɛn kɛ̈l kɛ̈ɛ̈li, tookɛ ni kä di̱t cu mäni ŋuɛ̈tni, kä cu Yecu duɔth kärɔa, kä te ciek cuŋä nhiamdɛ. 10 Cu Yecu rɔ jiac nhial, kä cuɛ ciek jiök i̱, “Ciek, kä naath anikä? Cɛ thil ram mi kuɛth ji̱ dui̱rä?” 11 Kä cu ciek ɛ loc i̱, “Thilɛ raan, kuäär.” Kä cu Yecu wee i̱, “Kä /cä ji̱ bi kuɛ̈th dui̱rä bä. Kä wër, /cu duer lɛ nyɔk kɛ lätni.” 12 Cu Yecu lɛni ruac kɛ kɛ, wëë i̱, “Ɛ ɣän buay ɣɔaa. Kä ram mi guur ɣä /cɛ bi ja̱l rɛy muɔ̱th, bɛ tekɛ buay teekä.” 13 Cu ji̱ Pa-ri-thii jɛ jiök i̱, “Ji̱n latdi ruac nenä kɛ kui̱du kärɔa, /ci ruac nenädu a thuɔ̱k.” 14 Kä cu Yecu ɛ loc i̱, “A cäŋ latdä ruac nenädä kɛ kui̱dä, nëndä ɛ thuɔ̱k, kɛ ɣöö ŋa̱cä gua̱a̱th in ba̱a̱ thi̱n, kä ŋa̱cä gua̱a̱th in wa̱a̱ thi̱n. Duundɛ ɣöö kui̱c yɛn gua̱a̱th in ba̱a̱ thi̱n, kä kui̱c yɛn gua̱a̱th in wa̱a̱ thi̱n. 15 Luk yɛn naath kɛ ciaaŋ nath, kä thilɛ ram mi luɔ̱kä. 16 Kä ŋotdɛ bä cäŋɛ mi luɔ̱kä naath, lukdä ɛ cuɔ̱ɔ̱ŋ, kɛ ɣöö /ciɛ ɣän kärɔa ɛnɔ luk naath ɔ, ɛ ɣän kɔnɛ Gua̱a̱r ëë jäk ɣä. 17 Ca jɛ gɔ̱r rɛy ŋuɔ̱tnikun ɛn ɣöö ɛ ruac nenä nɛɛni da̱ŋ rɛw la thuɔ̱k ɔ. 18 Ɣän cä ruac nenä lat kɛ kui̱dä, kä ci Gua̱a̱r ëë jäk ɣä ruac nenä lat kɛ kui̱dä.” 19 Kɛ kui̱ ɛmɔ cukɛ jɛ thiec i̱, “Jɛn a nikä ɛn Guur?” Kä cu Yecu jɛ loc i̱, “Kui̱c yɛn ɣä, kä kui̱c yɛn Gua̱a̱r. Duŋ mi ŋäc yɛn ɣä, dërɛ Gua̱a̱r ŋa̱c bä.” 20 Cuɛ ruaacni ti̱ti̱ lat guäth ëë ŋi̱i̱cɛ naath rɛy luaak Kuɔth guäth yio̱o̱ni, kä cuɛ thil ram mi cu jɛ yiɛn, kɛ ɣöö ŋot gua̱a̱thdɛ /kenɛ ni cop. 21 Kä cu Yecu kɛ lɛni jiök i̱, “Ɣän jiayä, bia ɣä go̱r, kä bia li̱w kɛ dueerkun. Kä gua̱a̱th in wa̱a̱ thi̱n, /cia bi ben thi̱n.” 22 Kä cu ji̱ Juudh wee i̱, “A bɛ rɔɔdɛ ku wä näk? Kä ɛ jɛn min lotdɛ min wëë i̱, ‘Gua̱a̱th in wa̱a̱ thi̱n, /cia bi ben thi̱n’?” 23 Cuɛ kɛ jiök i̱, “Kɛ yɛn ji̱ piɛny ɛmɛ, kä ɛ ɣän raan nhial, kä kɛ yɛn ji̱ ɣɔaa ɛmɛ, /ciɛ ɣän raan ɣɔaa ɛmɛ. 24 Cä la̱r yɛ ɛn ɣöö bia li̱w rɛy dueerikun, kä bi yɛn li̱w rɛy dueerikun ɛ ni mi bi yɛn ɛ ŋäth, i̱ ɛ jɛn ɣän.” 25 Kä cukɛ jɛ thiec i̱, “Ɛ ji̱n ŋa?” Cu Yecu kɛ loc i̱, “Ɛ ɣän ram min ci rɔ la̱r yɛ ni kɛ nhiam. 26 Ɣän ta̱a̱ kɛ ti ŋuan ti bä lat kɛ kui̱dun, kä ta̱a̱ kɛ ti ŋuan ti bä yɛ kuɛth kɛ kui̱diɛn, kä ram ëë jäk ɣä ɛ thuɔ̱k, kä cä wi̱c muɔ̱ɔ̱n la̱t min cä liŋ kä jɛ.” 27 Kä /kenɛ wä lɔɔcdiɛn ɛn ɣöö ruacɛ kɛ kɛ kui̱ Gua̱a̱r in te nhial. 28 Kä inɔ cu Yecu wee i̱, “Mi wä yɛn Gat Ran wä kap nhial, bi yɛn ɛ cu ŋa̱c ɛn ɣöö ɛ jɛn ɣän, kä thilɛ mi cä la̱t kɛ lua̱ŋdä ɣän kärɔa, duundɛ ɣöö latdä ti̱ti̱ ce̱tkɛ min ci Gua̱a̱r ɛ nyuɔ̱th ɣä. 29 Kä te ram ëë jäk ɣä kɛ ɣä kɛɛl, kä /kenɛ ɣä ba̱ny piny ɣän kärɔa kɛ ɣöö la la̱tdä ni ŋɔak tin tɛ̈thkɛ lɔcdɛ gua̱thni diaal.” 30 Min cɛ ruac ɛmɔ lat, cu nɛy ti ŋuan ɛ ŋäth. 31 Kä cu Yecu ji̱ Juudh tin ŋa̱thkɛ jɛ jiök i̱, “Mi wä yɛn kɛ wä nhiam kɛ nhök ruacdä, lapɛ ji̱ kɔaarä pa̱ny. 32 Kä bia thuɔ̱k ŋa̱c, kä bi thuɔ̱k yɛ jakä cieŋ alɔr.” 33 Cukɛ jɛ loc i̱, “Kɛ kɔn gaat A-bɛ-ram, kä /ka̱n kɔ met pɛc ɛ raan. Kä ɛ ŋu deri jɛ lar ɔ, ɛn ɣöö bä yɛ jakä cieŋ a lɔr?” 34 Cu Yecu kɛ loc i̱, “Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ yɛ, Nɛy diaal tin duerkɛ dueer kɛ kuaany dueeri. 35 /Ci kuany lɛ te rɛy gɔaal a wee wä, ɛ jɛn gat gɔaal min te thi̱n a thil pek. 36 Mi lony Gat Kuɔth yɛ, bia cieŋ ɛ lɔr ciaaŋdun pa̱ny. 37 Ɣän ŋa̱cä jɛ ɛn ɣöö lapɛ gaat A-bɛ-ram, kä go̱o̱r yɛn näkdä, kɛ ɣöö /ci ruaacnikä gua̱a̱th jek rɛy lo̱cnikun. 38 Ɣän ruacä kɛ min cä nɛn kä Gua̱a̱r, kä lät yɛn ni min cia liŋ kä Gua̱ndan.” 39 Cukɛ jɛ loc i̱, “A-bɛ-ram ɛ jɛn gua̱a̱ra.” Cu Yecu kɛ jiök i̱, “Mi lapɛ gaat A-bɛ-ram dee yɛn la̱t ni min ci A-bɛ-ram ɛ la̱t. 40 Kä täämɛ go̱o̱r yɛn näkdä, ɣän ram in ci yɛ la̱t thuɔ̱k in cä liŋ kä Kuoth. Mɛmɛ /ciɛ mi ci A-bɛ-ram ɛ la̱t. 41 Lät yɛn ni min ci guurun ɛ la̱t.” Cukɛ jɛ jiök i̱, “/Ka̱nkɔ di̱eth läkä, ta̱kɔ kɛ Gua̱a̱ra kɛl, min la Kuoth.” 42 Cu Yecu kɛ jiök i̱, “Duŋ mi guurun ɛ jɛn Kuoth dee yɛn ɣä nhɔk, kɛ ɣöö, ɣän ba̱a̱ kä jɛ. /Ka̱n ben kɛ wi̱cdä, ɛ jɛn jäk ɣä mɔ. 43 Ɛŋu mɔ /ci min latdä cup lo̱cnikun ɔ? Ɛ ɣöö cia thil lua̱ŋ kɛ li̱eŋ ruacdä. 44 Kɛ yɛn gaat guurun ni gua̱n jiäkni, kä cia nhɔk ni ɣöö bia la̱t ni tin go̱o̱r guurun kɛ. Ɛ luuc nath ni tukä ɣɔaa, kä thilɛ jɛ thuɔ̱k, kɛ ɣöö thilɛ thuɔ̱k rɛydɛ. Kä jɛn la ruacɛ, kɛ ciaaŋdɛ pa̱ny, kɛ ɣöö ɛ gua̱n kacä, kä ɛ gua̱n ka̱a̱cni. 45 Kä kɛ ɣöö latdä ni thuɔ̱k /ci yɛn ɣä ŋäth. 46 Ɛŋa kä yɛ bi ɣä kuëth duer ɔ? Mi latdä thuɔ̱k, kä ɛŋu /ci yɛn ɣä ŋäth? 47 Jɛn min la raan Kuɔth liŋɛ ruaacni Kuɔth. Luɔt kä min /ci yɛn ɛ liŋ nikɛ ɛ ɣöö /cia bä kä Kuoth.” 48 Cu ji̱ Juudh ɛ loc i̱, “/Ciɛ thuɔ̱k ɛn ɣöö larkɔ jɛ ɛn ɣöö ɛ ji̱n raan Tha-mɛ-ria, kä ti kɛ yiëë mi jiääk?” 49 Cu Yecu kɛ loc i̱, “Thilɛ ɣä yiëë mi jiääk, luɔ̱thä Gua̱a̱r, kä /ci yɛn ɣä luth. 50 Kä /cä go̱r ni liakdä, tëëkɛ ram mi go̱o̱r jɛ, kä ɛ jɛn kuäär luɔ̱k. 51 Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ yɛ, ram mi käp ruacdä, /cɛ lia̱a̱ bi met nɛn.” 52 Cu ji̱ Juudh ɛ jiök i̱, “Täämɛ ŋa̱ckɔ jɛ ɛn ɣöö ti̱i̱ kɛ yiëë mi jiääk. Ci A-bɛ-ram li̱w amäni göök, kä laari jɛ i̱, ‘Mi tëë kɛ ram mi kääp ruacdä, /cɛ lia̱a̱ bi met nɛn.’ 53 Ji̱n lenyi gua̱a̱ra gua̱ndɔɔŋda ni A-bɛ-ram ëë ci li̱w? Kä ci göök li̱w bä! Kä ku lɛ wee i̱ ɛ ji̱n ŋa?” 54 Cu Yecu jɛ loc i̱, “Mi puanyä rɔɔdä, thilɛ puɔnydä luɔt. Ɛ Gua̱a̱r ɛn ni puɔny ɣä, min laar yɛnɛ i̱, ‘Ɛ Kuothda’. 55 Kä /ken yɛn ɛ ŋa̱c, kä ɣän ŋa̱cä jɛ. Mi cä wee i̱, ‘Ɣän kuecä jɛ’, dee ɣän a gua̱n kacä ce̱tkɛ yɛ. Kä ɣän ŋa̱cä jɛ pa̱ny, kä ka̱pä rieetkɛ. 56 Cu gua̱ndɔɔŋdun ni A-bɛ-ram lɔcdɛ tɛɛth kɛ ɣöö derɛ cäŋdä nɛn. Kä cuɛ jɛ nɛn, kä cu lɔcdɛ tɛɛth.” 57 Kä cu ji̱ Juudh ɛ jiök i̱, “/Ken runku ni a jiɛn dhieec, kä ci A-bɛ-ram nɛn?” 58 Kä cu Yecu kɛ jiök i̱, “Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ yɛ, mëë ŋot A-bɛ-ram ɛ /ka̱n ɛ ni dap, ta̱a̱ wa̱nɔ.” 59 Kä ɛnɔ cukɛ pääm kuany kɛ ɣöö bikɛ jɛ bök, kä cu Yecu rɔ ric kɛ kam naath, kä cuɛ wä raar rɛy luaak Kuɔth. 1 Kä min jäl Yecu, cuɛ wut mi ca dap ala cɔr nɛn. 2 Kä cu ji̱ kɔaarɛ jɛ thiec i̱, “Ŋi̱i̱c, ɛŋa ci duer ɔ, ɛ jɛn wut ɛmɛ kiɛ ɛ diëëthkɛ mɔ ca jɛ dap ala cɔr ɔ?” 3 Cu Yecu ɛ loc i̱, “/Ciɛ ɣöö ci wut ɛmɛ duer, kiɛ diëëthkɛ, dapkɛ jɛ a la cɔr kɛ ɣöö ba lät Kuɔth nyoth kɛ jɛ. 4 Banɛ lät raam ëë jäk ɣä yi̱k la̱t a ŋot ɣɔw kɛ buay, wäär a bëëni min thil ram mi dee lät thi̱n. 5 Kä min ŋuɔtdä ta̱a̱ rɛy ɣɔaa, ɛ ɣän buay ɣɔaa.” 6 Mëë cɛ ruac ɛmɛ lat, cuɛ ruɛy ŋuɔl piny, kä cuɛ mun nyɔp kɛ ruɛy, kä cuɛ wäŋ wutdä nɔmɔ bat kɛ mun. 7 Kä cuɛ jɛ jiök i̱, “Wër, läkni puul Thay-loam” (min lot ni ɣöö ja̱k). Cuɛ wä lak, kä cuɛ luny jɔk, a gui̱cɛ. 8 Mëë ci ji̱ thieekädɛ kɛnɛ nɛy tëë ŋa̱ckɛ jɛ i̱ ɛ li̱i̱m mëëdan jɛ nɛn, cukɛ thiec i̱, “/Ciɛ jɛn ram mëë la te nyuurä kä li̱m?” 9 Cu tha̱a̱ŋkiɛn wee i̱, “Ɛ jɛn.” Kä cu tha̱a̱ŋkiɛn wee i̱, “Ëëy, cäät ni kɛn.” Kä cu wut wee i̱, “Ɛ jɛn ɣän.” 10 Cukɛ ŋot thiec kɛ jɛ i̱, “Kä ku wäŋku rɔ̱ lɛ lɛp i̱di?” 11 Kä cuɛ kɛ loc i̱, “Ci ram in cɔal i̱ Yecu mun nyɔp, kä cuɛ jɛ bat wäŋnikä, kä cuɛ ɣä jiök i̱, ‘Wër, läkni puul Thay-loam.’ Cua wä lak, kä cua cu guic!” 12 Kä cukɛ jɛ thiec i̱, “Jɛn anikä?” Kä cuɛ loc i̱, “Kuecä gua̱a̱thdɛ.” 13 Cukɛ wut ëë ci kɔŋ a cɔr nöŋ ji̱ Pa-ri-thii. 14 Kä ɛ cäŋ lɔ̱ŋä, mëë nyɔp Yecu mun, kä cuɛ wäŋ cɔaar lɛp. 15 Kä cu ji̱ Pa-ri-thii ɛ lɛni thiec bä, i̱ ku lɛ guic i̱di. Cuɛ kɛ loc i̱ i̱, “Cɛ wäŋkä bat kɛ mun. Kä cua̱ wä lak, kä cua̱ cu guic.” 16 Cu tha̱a̱ŋ ji̱ Pa-ri-thii wee i̱, “/Ɛn ram ɛmɔ /cɛ bä kä Kuoth, kɛ ɣöö thilɛ jɛ luth kɛ cäŋ lɔ̱ŋä.” Kä cu kɔ̱kiɛn wee i̱, “Dee ram mi gua̱n dueeri nyuuthni ti ga̱ykɛ naath la̱t i̱di?” Kä cukɛ rɔ̱ cu da̱a̱k. 17 Cukɛ wut in cɔr lɛni thiec i̱, “Ɛŋu mi deri lat kɛ kui̱dɛ? Kɛ ɣöö lɛpɛ ni wäŋku.” Cuɛ wee i̱, “Jɛn ɛ gök.” 18 /Ken ji̱ Juudh ɛ ŋäth ɛn ɣöö cɛ kɔŋ cɔr, kä cɛ lɛ guic, amäni mëë cukɛ diëëth wutdä min ci guic cɔl. 19 Kä cukɛ kɛ thiec i̱, “Ɛn nɛmɛ ɛ jɛn gatdun in laar yɛn ɛ i̱ ca dap ala cɔr? Kä täämɛ kuɛ lɛ guic i̱di?” 20 Cu diëëthkɛ jɛ loc i̱, “Ŋa̱ckɔ jɛ ɛn ɣöö ɛ gatda, kä dap kɛ jɛ ala cɔr. 21 Kä kueckɔ mɔ jak jɛ kä gui̱c ɔ täämɛ, kä kui̱c nɛy ram mɔ lɛp wäŋkɛ mɔ. Thiëcɛ jɛ, ɛ wut. Bɛ ruacdɛ lat.” 22 Cu diëëthkɛ nɛmɛ lat kɛ ɣöö dualkɛ kɛ ji̱ Juudh, kɛ ɣöö ci ji̱ Juudh ɛ mat ɛn ɣöö ram mi wä jɛ lat ɛn ɣöö Yecu ɛ jɛn Kritho, ba jɛ tuɔ̱k rɛy guäth palä. 23 Kɛ kui̱c ɛmɔ cu diëëthkɛ wee i̱, “Ɛ wut, thiëcɛ jɛ.” 24 Cukɛ wut ëë ca dap ala cɔr nyɔk kɛ ciöt, kä cukɛ jɛ jiök i̱, “Liakni Kuoth! Ŋa̱ckɔ jɛ ɛn ɣöö wut ɛmɔ ɛ gua̱n dueeri.” 25 Cuɛ kɛ loc i̱, “Kuecä jɛ, mi ɛ gua̱n dueeri. Ɣän ŋa̱cä duɔ̱ɔ̱r kɛl, mëëdan lapä cɔr, kä täämɛ cä guic.” 26 Cukɛ jɛ jiök i̱, “Ɛŋu cɛ lät kä ji̱ mɔ? Lɛpɛ wäŋku i̱di?” 27 Cuɛ kɛ loc i̱, “Ɣän cä jɛ la̱r yɛ ni wen, kä lök yɛn li̱eŋdɛ.” 28 Kä cukɛ jɛ kuëth, wäkɛ i̱, “Ɛ ji̱n raan kɔaarɛ, kä kɛ kɔn ji̱ kɔaar Muthɛ. 29 Ŋa̱ckɔ jɛ ɛn ɣöö ci Kuoth ruac kɛ Muthɛ, kä kueckɔ gua̱a̱th ɔ bä wut ɛmɔ thi̱n ɔ.” 30 Cu wut ɛmɔ jɛ loc i̱, “Kua mi gääy naath ɛ di! Kui̱c yɛn gua̱a̱th ɔ bëë thi̱n ɔ, kä cɛ wäŋkä lɛp! 31 Ŋäc kɔn ɛ ɛn ɣöö /ci Kuoth ruac ji̱ dueeri liŋ, kä duundɛ ɣöö liŋɛ ram mi pal jɛ kä luth ruacdɛ. 32 Ni cäkä ɣɔaa /ka̱nɛ met liŋ ɛn ɣöö cuɛ tekɛ ram mi ci wäŋ raam mi ca dap ala cɔr kɔŋ lɛp. 33 Mi /ci wut ɛmɛ bä kä Kuoth, thilɛ mi derɛ luäŋ kɛ lätni.” 34 Cukɛ jɛ loc i̱, “Ji̱n, ca ji̱ dap rɛy dueeri, kä go̱o̱ri ɣöö bi kɔ ŋi̱eec?” Kä cukɛ jɛ tuɔ̱k raar. 35 Cu Yecu ɛ liŋ ɛn ɣöö cikɛ jɛ tuɔ̱k raar. Kä mëë cɛ jɛ jek, cuɛ jɛ jiök i̱, “Ji̱n, ŋääthi Gat Ran?” 36 Cuɛ loc i̱, “Kä jɛn ɛ ŋa, Kuäär? Lär ni jɛ ɣä kɛ ɣöö dëë cu ŋäth ni jɛ?” 37 Cu Yecu jiök i̱, “Ci ji̱n ɛ nɛn, kä ɛ jɛn ɛnɛ ruac kɛ ji̱ mɛ.” 38 Kä cuɛ wee i̱, “Kuäär, cä ŋa̱th,” kä cuɛ jɛ pal. 39 Cu Yecu wee i̱, “Ɣän ba̱a̱ rɛy ɣɔaa ɛmɛ kɛ kui̱ luɔ̱k kɛ ɣöö dee ciöör gui̱c, kɛnɛ ɣöö dee nɛy tin guic a ciöör.” 40 Cu tha̱a̱ŋ ji̱ Pa-ri-thii ti thia̱k kɛ jɛ mɛmɛ liŋ, kä cukɛ jɛ jiök i̱, “Kɛ thuɔ̱k kɛ kɔn ciöör?” 41 Cu Yecu kɛ jiök i̱, “Mi kɛ yɛn ciöör, /cia dee tekɛ duer. Kä täämɛ min cia wee i̱, ‘/Cikɛ kɔn ciöör’, ŋot dueerkun thi̱n.” 1 “Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ yɛ, ram mi /ci bi wä rɛc kɛ thok pa̱a̱ny deet, a bɛ kɔt kɛ gua̱a̱th mi dɔ̱diɛn, ɛ wään kä ɛ määc nath. 2 Kä ram mi wä rɛc kɛ thok pa̱a̱ny ɛ yieen deet. 3 Bi gääŋ thuɔk pa̱a̱ny jɛ lëp thi̱i̱k, bi det jɔwdɛ liŋ. Kä cɔɔlɛ detkɛ kɛ ciöötkiɛn, kä bo̱thɛ kɛ raar. 4 Mi wëë kɛ wä naŋ raar kɛn diaal, bɛ wä nhiamdiɛn, kä bi detkɛ jɛ guɔ̱ɔ̱r, kɛ ɣöö ŋa̱ckɛ jɔwdɛ. 5 /Cikɛ ja̱l bi guɔ̱ɔ̱r. Bikɛ rɔ̱ bar kɛ jɛ, kɛ ɣöö kui̱c kɛn jiööth ja̱a̱li.” 6 Cu Yecu kɛ la̱t ruac cäätdä ɛmɛ, kä /ken ruac in lätdɛ kɛ cop lɔɔcdiɛn. 7 Cu Yecu kɛ lɛni nyɔk kɛ jio̱k i̱, “Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ yɛ, ɛ ɣän thok pa̱a̱ny deet. 8 Nɛy diaal tëë ben kɛ nhiam kä ɣä kɛ kuëël kɛnɛ ma̱a̱c nath, duundɛ ɣöö /ken det ruacdiɛn liŋ. 9 Ɛ ɣän thok. Kä ram ɔ bi ben rɛc kɛ ɣä mɔ bɛ kään, bɛ ben rɛc kä bɛ wä raar, kä bɛ gua̱a̱th la̱k jek. 10 Bä wään kɛ ɣöö bɛ kual, kä bɛ näk, kä bɛ duɔ̱ɔ̱r ya̱r. Kä ɣän ba̱a̱ kɛ ɣöö bikɛ tekɛ tëk, kä bi kɛ tekɛ tëk mi ro̱ŋ. 11 “Ɛ ɣän yieen deet in gɔaa. Yieen deet mi gɔaa la tho̱pɛ tëkdɛ kɛ kui̱ deet. 12 Läät mi yieen deet, mi /ci mɔ a gua̱n deet, mi cɛ jio̱k nyapëc nɛn a bëë, la bänyɛ det piny kä bɛ rɔ bar. La jio̱k nyapëc kɛ cua̱ cam, kä bɛ kɛ cu riaw dɔɔr. 13 La ram mi juɔ̱rkɛ rɔɔdɛ a bar kɛ ɣöö ɛ läät, kä /cɛ riɛk kɛ kui̱ deet. 14 Ɛ ɣän yieen deet in gɔaa. Ɣän ŋa̱cä nyinkä, kä nyinkä ŋa̱ckɛ ɣä, 15 ce̱tkɛ min ŋäc Gua̱a̱r ɣä, kä ŋa̱cä jɛ. Kä ɣän cä tëkdä thöp kɛ kui̱ deet. 16 Ɣän ta̱a̱kɛ det ti kɔ̱kiɛn ti /ci te rɛy pa̱a̱ny deet. Ɣän bä kɛ nööŋ bä, kä bikɛ jɔwdä liŋ. Kä inɔ, bi buɔ̱n deet cua̱ kɛl kɛ yieen deet kɛl. 17 Kɛ kui̱c ɛmɔ nhɔk Gua̱a̱r ɣä, kɛ ɣöö cä tëkdä thöp, kɛ ɣöö bä nyɔk kɛ käni. 18 Kä thilɛ ram mi ci jɛ ka̱n kä ɣä, ɛ ɣän puɔ̱nydä ɛnɔ tho̱p jɛ mɔ baaŋ. Ta̱a̱ kɛ buɔ̱m kɛ tho̱pdɛ, kä ta̱a̱ kɛ buɔ̱m kɛ luucdɛ jɔk. Jëkä ruac ɛmɛ kä Gua̱a̱r.” 19 Cuɛ lɛni tekɛ dääk kam ji̱ Juudh kɛ kui̱ ruac ɛmɛ. 20 Cu tha̱a̱ŋkiɛn ti ŋuan wee i̱, “Tëëkɛ yiëë mi jiääk, kä cɛ kac wi̱i̱dɛ. Kä ɛŋu liŋ yɛn ni jɛ mɔ?” 21 Kä cu tha̱a̱ŋkiɛn wee i̱, “Ruaacni ti̱ti̱ /cikɛ ruaacni raam mi tekɛ yiëë mi jiääk. Ɛ dee yiëë mi jiääk wäŋ raam mi cɔr lɛp?” 22 Kä mëë ci cäŋ ti̱mä leyä luaak Kuɔth kɛ jiɔam kä Jɛ-ru-tha-lɛm cop. 23 Kä wä Yecu rɛy luaak Kuɔth kɛ yacɛ Thɔ-lo-mon. 24 Cu ji̱ Juudh rɔ̱ duɔ̱l jɛ, kä cukɛ jɛ jiök i̱, “Bi kɔ jak kä li̱p amäni nɛy? Mi ɛ ji̱n Kritho, läri jɛ kɔ a jɔc.” 25 Cu Yecu kɛ loc i̱, “Ɣän cä la̱r yɛ, kä /cia jɛ ŋäth. Lät ti la̱tdä ti kɛ ciöt Gua̱a̱r, kɛ nëënkä. 26 Kɛ ɣöö /ci yɛn a detkä, /ci yɛn ɣä ŋäth. 27 Liŋ detkä jɔwdä. Kä ŋa̱cä kɛ, kä guɔ̱ɔ̱rkɛ ɣä. 28 Ɣän cäkɛ ka̱m tëk mi thil pek, kä /cikɛ bi met nuɔɔr. Kä thilɛ ram mi bikɛ ka̱m raar tetädä. 29 Min ci Gua̱a̱r ɛ ka̱m ɣä di̱t ni jɛn kä ti diaal, kä thilɛ ram mi bi kɛ luäŋ kɛ yuth tetdä Gua̱a̱r. 30 Ɣän kɔnɛ Gua̱a̱r lapkɔ kɛl.” 31 Cu ji̱ Juudh pääm lɛni ka̱n kɛ ɣöö bikɛ jɛ bök. 32 Cu Yecu jɛ loc i̱, “Cä yɛ nyuɔ̱th lät ti gɔw ti ŋuan kä Gua̱a̱r kä bɛ ku la kui̱ kä min mith kä ti̱ti̱ bi yɛn ɣä bök kɛ jɛ mɔ?” 33 Cu ji̱ Juudh ɛ loc i̱, “/Ciɛ kui̱ la̱t mi gɔaa ɛn min dëëkɔ ji̱ bök kɛ jɛ, ɛ ɣöö kuethi Kuoth. Ɛ ɣöö ji̱n lapi raan, kä jaki rɔ kä Kuoth.” 34 Cu Yecu kɛ loc i̱, “/Ka̱nɛ gɔ̱r rɛy ŋuɔ̱tnikun i̱, ‘Cä jɛ lar, ɛn ɣöö lapɛ kuth?’ 35 Kä ŋa̱ckɔ jɛ pa̱ny ɛn ɣöö mi ci ruac Kuɔth ɛ lar ɛ thuɔ̱k amäni cäŋ kɛl. Kä cu Kuoth nɛy tɔ̱tɔ̱ cɔl i̱ kuth, kɛn nɛy tin ca ka̱m ruacdɛ. 36 Kä dee yɛn ram in ci Gua̱a̱r ɛ lɛy kä cɛ jäk kä rɛy ɣɔaa cɔli kuethɛ ni Kuoth kɛ ɣöö cä wee i̱, ‘Ɛ ɣän Gat Kuɔth’? 37 Mi /ci ɣän lät ni lät Gua̱a̱r, /cuarɛ ɣä ŋäth. 38 Kä mi la̱tdä kɛ, a cäŋ /cia ɣä bi ŋäth, ŋa̱thɛ lät ti la̱tdä ti, kɛ ɣöö dërɛ jɛ ŋa̱c kä dërɛ jɛ ŋäth ɛn ɣöö te Gua̱a̱r rɛydä, kä ta̱a̱ rɛy Gua̱a̱r.” 39 Kä cukɛ jɛ lɛni go̱r i̱ ba yiɛn, duundɛ ɣöö cuɛ rɔ pot tetnikiɛn. 40 Cuɛ lɛni jiɛɛn, wëë kui̱c kiɛɛr Jɔr-dɛn, gua̱a̱th ëë ci Jɔ̱ɔ̱n naath kɔŋ lak thi̱n, kä cuɛ wä tee wi̱ni. 41 Cu nɛy ti ŋuan ben kä jɛ, kä cukɛ wee i̱, “Thilɛ nyuuth mi ci Jɔ̱ɔ̱n ɛ la̱t, kä kɛn tëë diaal tëë ci Jɔ̱ɔ̱n kɛ lat kɛ kui̱ wutdä nɛmɛ kɛ thuɔ̱ɔ̱k.” 42 Kä cu nɛy ti ŋuan ɛ ŋäth ɛn wi̱ni. 1 Täämɛ, cu wut mi cɔal i̱ La-dha-räth raan Beth-ani tekɛ juey. Ɛn Beth-ani ɛ wec Mɛri kɛnɛ nyiman ni Mar-tha. 2 Kä Mɛri ɛ jɛn ɛn nëë ci Kuäär ni Yecu yi̱r kɛ liɛɛth yi̱rä, kä cuɛ ciökɛ coth kɛ mi̱emkɛ. Kä ɛ däman ni La-dha-räth ɛ nin tekɛ juey. 3 Cu nyiman Yecu nöŋ thok i̱, “Kuäär, määthdu min nhɔki tëëkɛ juey.” 4 Mëë ci Yecu jɛ liŋ, cuɛ wee i̱, “/Ci juey ɛmɔ a juey li̱eth, ɛ ɣöö ba Kuoth puany, kä ba Gat Kuɔth puany kɛ kui̱dɛ.” 5 Kä cäŋɛ ni min nhɔk Yecu Mar-tha kɛnɛ nyiman kɛ La-dha-räth. 6 Kä ŋotdɛ bä cäŋɛ ni mëë cɛ liŋ i̱ te La-dha-räth kɛ juey, cuɛ ni̱n da̱ŋ rɛw nin guäth ëë te thi̱n. 7 Kɛ kɔr kä mɛmɛ, cuɛ ji̱ kɔaarɛ jiök i̱, “Luɔc nɛ kä Ju-dia.” 8 Kä cu ji̱ kɔaarɛ jɛ jiök i̱, “Ŋi̱i̱c, pay ji̱ Juudh go̱r ni ɣöö dëë ji̱ bök kɛ pääm, bi rɔ nyɔk kɛ loc thi̱n?” 9 Cu Yecu kɛ loc i̱, “/Ci cäŋ tekɛ thaakni da̱ŋ wäl wi̱cdɛ rɛw? Nɛy tin jäl kɛ cäŋ däär, /ca kɔ̱a̱a̱th Kɔ̱thikä, kɛ ɣöö nɛɛnɛ buay ɣɔaa. 10 Duundɛ ɣöö nɛy tin jäl kɛ wäär kɔ̱a̱thkɛ kɔ̱a̱a̱thikä, kɛ ɣöö thilɛ rɛydiɛn buay.” 11 Kä kɛ kɔr kä min cɛ mɛmɛ lar, cuɛ kɛ jiök i̱, “Ci määthdan ni La-dha-räth pay niɛɛn, duundɛ ɣöö wa̱a̱ kɛ ɣöö bä jɛ wä ker ni̱n.” 12 Kä cu ji̱ kɔaarɛ jɛ jiök i̱, “Kuäär mi duŋdɛ ni̱en, bi puɔ̱nydɛ pual.” 13 Kä ɛn Yecu lotdɛ ni lia̱a̱ La-dha-räth, kä cukɛ ŋa̱c ni ɣöö lotdɛ ni ɣöö cɛ niɛɛn. 14 Kä cu Yecu jɛ la̱r kɛ a jɔc i̱, “Ci La-dha-räth li̱w. 15 Kä kɛ kui̱dun ci lɔcdä tɛɛth kɛ ɣöö /ka̱n te ɛn wi̱ni, kɛ ɣöö dɔ̱ŋ bia ŋa̱th. Duundɛ ɣöö wanɛ kä jɛ.” 16 Tɔ-mäth, min cɔalkɛ i̱ “Cuɛ̈k”, cuɛ gaatman ni ji̱ kɔaar Yecu jiök i̱, “Kuanɛ wä bä, kɛ ɣöö dënɛ wä li̱w kɛɛl kɛ jɛ.” 17 Mëë ci Yecu cop, cuɛ La-dha-räth jek ca kony, a tëë kɛ ni̱n da̱ŋ ŋuan kɔ̱kä. 18 Kä Beth-ani thieekɛ kɛ Jɛ-ru-tha-lɛm a te ni kamdiɛn kɛ meeli da̱ŋ rɛw. 19 Cu ji̱ Juudh ti ŋuan ben kä Mar-tha kɛnɛ Mɛri, kɛ ɣöö bikɛ kɛ ben bum kɛ kui̱ dämandiɛn. 20 Mëë ci Mar-tha jɛ liŋ i̱ bä Yecu, cuɛ jɛ wä lor, kä te Mɛri cieŋ. 21 Cu Mar-tha Yecu jiök i̱, “Kuäär, duŋ mi ti̱i̱ wanɛ mɛ, /ci dämaar dee li̱w. 22 Kä amäni täämɛ, ɣän ŋa̱cä jɛ i̱ bi Kuoth ji̱ ka̱m min bi thiec kä jɛ.” 23 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Bi dämuɔɔr rɔ nyɔk kɛ jiëc li̱th.” 24 Kä cu Mar-tha jɛ jiök i̱, “Ɣän ŋa̱cä jɛ ɛn ɣöö bɛ rɔ nyɔk kɛ jiëc, mi wä naath rɔ̱ jiɛc li̱th kɛ cäŋ guutdä ɣɔaa.” 25 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Ɛ ɣän jieec nath li̱th, kä ɛ ɣän tëk. Nɛy tin ŋa̱thkɛ ɣä acäŋ cikɛ li̱w, bikɛ tëk. 26 Kä nɛy diaal tin tëk, kä ŋa̱thkɛ ɣä, /cikɛ bi met li̱w. Ji̱n ŋääthi mɛmɛ?” 27 Cuɛ Yecu jiök i̱, “Ɣɔ̱ɔ̱n, Kuäär, ɣän ŋa̱a̱thä jɛ ɛn ɣöö ɛ ji̱n Kritho, in la Gat Kuɔth, min ci ben wi̱i̱ muɔ̱ɔ̱n.” 28 Mëë ci Mar-tha nɛmɛ lar, cuɛ nyiman ni Mɛri wä cɔl, kä cuɛ wä la̱tdɛ guäthdiɛn kä rɔ̱ i̱, “Ci ŋi̱i̱c ben, kä cɔɔlɛ ji̱.” 29 Mëë ci Mɛri jɛ liŋ, cuɛ rɔ jiɛc kɛ pɛ̈th, kä cuɛ wä kä jɛ. 30 Täämɛ, /ken Yecu ni ben cieŋ, ŋotdɛ guäth ëë ci Mar-tha jɛ wä lor thi̱n. 31 Mëë ci ji̱ Juudh tëë te kɛɛl kɛ jɛ cieŋ, tëë buɔ̱mkɛ kɛ Mɛri nɛn cɛ rɔ jiɛc kɛ pɛ̈th kä wëë raar. Cukɛ jɛ guɔ̱ɔ̱r kɛ ɣöö ɛ kɛn i̱ dɔ̱ŋ wëë guäth kunyä, kä bɛ wä wiee wi̱i̱ kɔ̱kä ɛn wi̱ni. 32 Kä mëë ci Mɛri ben guäth ëë te Yecu thi̱n, mëë cɛ jɛ nɛn, cuɛ rɔ yuɔr piny ciöknikɛ, kä cuɛ wee i̱, “Kuäär, duŋ mi ti̱i̱ wanɛ mɛ, /ci dämaar dee li̱w.” 33 Mëë ci Yecu jɛ nɛn wieeɛ, kä wiee ji̱ Juudh tin bëë kɛɛl kɛ jɛ bä, cu lɔcdɛ jiath, kä cuɛ yiëë ŋɔk. 34 Kä cuɛ thiec i̱, “Cia puɔ̱nydɛ la̱th ni kä?” Kä cukɛ jɛ jiök i̱, “Kuäär, bër, nɛn ɛ!” 35 Cu Yecu wiee. 36 Kä cu ji̱ Juudh wee i̱, “Guɛcɛ jɛ, nhɔkɛ jɛ i̱di!” 37 Kä cu tha̱a̱ŋkiɛn wee i̱, “/Ci ram ɛmɛ mëë cu wäŋ cɔaar lɛp, ram ɛmɛ dee gaŋ kä lia̱a̱?” 38 Cuɛ Yecu lɛni ŋɔ̱ŋ kä cuɛ ben guäth kunyä. Ɛ kɔ̱a̱k mi ca guaŋ, kä te päm thokdɛ. 39 Cu Yecu wee i̱, “Wuɔcɛ päm ɔ te thok kɔ̱kä mɔ.” Kä cu Mar-tha, min la nyiman raam ëë ci li̱w jɛ jiök i̱, “Kuäär, ɛn walɛ bɛ tekɛ ŋuäny, kɛ ɣöö cɛ tekɛ ni̱n da̱ŋ ŋuan kɔ̱kä.” 40 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Ɣän /ka̱n ji̱ jiök i̱, mi ŋa̱thi, bi lua̱ŋ puɔnyä Kuɔth nɛn?” 41 Kä inɔ, cukɛ päm ka̱m raar. Kä cu Yecu nhial liɛc, cuɛ wee i̱, “Gua̱di̱n, ɣän la̱rä ji̱ tɛth lɔaacdä kɛ ɣöö ci ɣä liŋ. 42 Cä jɛ ŋa̱c ɛn ɣöö la liŋi ruacdä ni ciaŋ, kä cä nɛmɛ lat kɛ kui̱ nɛɛni ti thia̱k ti, kɛ ɣöö dee kɛn ɛ ŋäth ɛn ɣöö ci ɣä ja̱k.” 43 Mëë cɛ nɛmɛ lar, cuɛ ciöt kɛ jɔw mi di̱i̱t i̱, “La-dha-räth, bër raar!” 44 Cu ram in ci li̱w ben raar, a te tetkɛ kɛnɛ ciökɛ kɛ bieyni tin ca rith nikɛ, kä ca nhiamdɛ kuäth kɛ bi̱i̱ mi tɔt. Cu Yecu naath jiök i̱, “Luɔnyɛ jɛ, kä a jɛ wä.” 45 Kä cu ji̱ Juudh ti ŋuan tëë ci ben kɛɛl kɛ Mɛri, kä cikɛ min ci Yecu ɛ la̱t nɛn, cukɛ jɛ ŋäth. 46 Kä cu tha̱a̱ŋkiɛn wä kä ji̱ Pa-ri-thii, cukɛ kɛ wä la̱r tin ci Yecu kɛ la̱t. 47 Kä inɔ, cu bööth palä kɛnɛ ji̱ Pa-ri-thii rɔ̱ dol kɛ kui̱ luɔ̱k, kä thiëckɛ rɔ̱ i̱, “Banɛ ŋu la̱t? Kɛ ɣöö lät wut ɛmɛ nyuuthni ti ŋuan ti ga̱ykɛ naath. 48 Kä mi pa̱lnɛ jɛ ɣöö bɛ lät inɔ, bi nɛy diaal ɛ ŋäth ni jɛ, kä bi ji̱ Röm ben, kä bikɛ gua̱a̱thdan ɛ gɔaa ɛmɛ ben ka̱n kɛnɛ wecdan.” 49 Kä cu ram kɛl kä kɛ ni jɛn Kay-pɛth, in la bo̱o̱th palä in di̱i̱t ɛn runä ɛmɔ kɛ jiök i̱, “Thilɛ mi ŋäc yɛn ɛ! 50 Kä thilɛ mi wä lɔɔcdun agɔaa ɛn, ɣöö gɔaani lia̱a̱ ram kɛl kɛ kui̱ nath, kä ɣöö dee do̱r ria̱r kɛɛliw.” 51 Kä /ken Kay-pɛth mɛmɛ lat kɛ ruacdɛ kärɔa, kä kɛ ɣöö ɛ jɛn la bo̱o̱th palä min di̱i̱t ɛn runä nɔmɔ, cuɛ ruac go̱o̱kä lat i̱ ba Yecu näk kɛ kui̱ döör. 52 Kä /ciɛ kui̱ döör kärɔa, ɛ ɣöö bɛ gaat Kuɔth tin ca riaw mat guäth kɛl. 53 Ɛn cäŋ ɛmɔ a wä nhiam cukɛ ca̱r kɛ ca̱p in ba näk ni Yecu. 54 Kɛ kui̱ ɛmɔ /ken Yecu lɛ ŋot kɛ ja̱l nhiam ji̱ Juudh. Cuɛ jiɛɛn ɛn wi̱ni wëë wi̱c mi cɔal i̱ Ɛ-pa-rim, mi thieek kɛ därdɔaar, kä cuɛ te thi̱n kɛnɛ ji̱ kɔaarɛ kɛɛl. 55 Täämɛ, cu Cäŋ Bälä, mi la cäŋ ti̱mä ji̱ Juudh thia̱k, kä cu nɛy ti ŋuan ti te rɛy ciëŋ wä kä Jɛ-ru-tha-lɛm, kɛ ɣöö bikɛ rɔ̱ jak kä gɔw, a /ken Cäŋ Bälä ni cop. 56 Kä kɛn go̱o̱r kɛn Yecu, kä min tekɛ cuŋä rɛy luaak Kuɔth, thiëckɛ rɔ̱ i̱, “Kɛ ca̱run ɛ yɛn, i̱ /cɛ bi ben guäth ti̱mä ɛmɛ?” 57 Kä cu bööth palä tin di̱t kɛnɛ ji̱ Pa-ri-thii ruac lat, i̱ mi tëëkɛ ram min wä gua̱a̱thdɛ wä ŋa̱c a jɛ, laar ɛ, kɛ ɣöö dee kɛn ɛ wä käp. 1 Kɛ nin da̱ŋ bäkɛl a ŋot /ken Cäŋ Bälä ni cop, cu Yecu ben kä Beth-ani, min la ciëŋ La-dha-räth, ëë ci Yecu ɛ jiɛc li̱th. 2 Cu kɛn ɛ lät kä mi̱th ɛn wi̱ni. Cu Mar-tha mi̱th dëëth, kä nyuur La-dha-räth guäth mi̱eth kɛ Yecu kɛɛl. 3 Cu Mɛri ria̱a̱k mi tekɛ ŋuäny mi gɔaa mi di̱t kökdɛ ɛlɔ̱ŋ nööŋ. Cuɛ ciök Yecu yi̱r, kä cuɛ ciökɛ coth kɛ mi̱emkɛ. Cu duel thia̱a̱ŋ kɛ ŋuäny yi̱rä mi gɔaa. 4 Kä cu Ju-däth Ith-kɛ̈-ri-ɔt in la raan kɔaarɛ, min bi jɛ wä kɔak, wee i̱, 5 “Kä ɛŋu /ka̱n ria̱a̱k ɛ gɔaa ɛmɛ kɔak ɔ kɛ yio̱w ti kur diɔ̱k ɔ, kɛ ɣöö dee yio̱w ka̱m nɛy tin can?” 6 /Cɛ jɛ lar kɛ ɣöö diɛɛrɛ kɛ kui̱ cani, ɛ ɣöö ɛ cuer, kɛ ɣöö ɛ ro̱o̱m yio̱o̱ni, kä la luäkɛ rɔ thi̱n. 7 Cu Yecu wee i̱, “Pa̱lɛ Mɛri kärɔa. Cɛ jɛ kɔk a jɛ tekɛ jɛ amäni cäŋ kunyädä. 8 Te can kɛ yɛ kɛɛl gua̱thni diaal, duundɛ ɣöö /cä bi te kɛɛl kɛ yɛ ni ciaŋ.” 9 Mëë cua ŋa̱c ɛ ji̱ Juudh ti ŋuan i̱ te Yecu ɛ wi̱nɛ mi, cukɛ ben, a /ci mɔ a ɣöö bäkɛ kɛ kui̱ Yecu kärɔa, ɛ ɣöö ba La-dha-räth mi ca jiɛc li̱th ben nɛn bä. 10 Kä inɔ cu bööth palä tin di̱t ca̱p cäp kɛ ɣöö ba La-dha-räth näk bä, 11 kɛ ɣöö kɛ kui̱ La-dha-räth cu ji̱ Juudh ti ŋuan kɛ ba̱ny piny, kä cukɛ Yecu wä ŋäth. 12 Mëë ruɔ̱ndɛ cua jɛ liŋ ɛ buɔ̱n mi di̱i̱t mi ci ben guäth ti̱mä, i̱ Yecu a bëëni kä Jɛ-ru-tha-lɛm. 13 Kä cukɛ kar nöör ka̱n, kä cukɛ jɛ wä lor, rɔalkɛ i̱, “Liakɛ Kuoth! A puɔ̱th tekɛ ram in bëë kɛ ciöt Kua̱r, min la Kuäär I-thɛ-rɛl!” 14 Cu Yecu ruath muɔ̱l jek, kä cuɛ kɔt jɔɔkdɛ, ce̱tkɛ min ca gɔ̱r i̱, 15 “/Cu dual, lö nya Dha-yɔn. Nɛ̈nɛ jɛ, kuääru a bëëni, kä ko̱tdɛ kɛ muul.” 16 /Ken ruac ɛmɛ cop lɔɔc ji̱ kɔaarɛ kɛ nhiam, kä mëë ca Yecu puany, cukɛ jɛ tim i̱ ca mɛmɛ gɔ̱r kɛ kui̱dɛ, kä ca jɛ lät kä jɛ. 17 Cu nath ëë di̱i̱t ëë tekɛ jɛ kɛɛl, mëë cɔlɛ La-dha-räth kɔ̱kä kunyädɛ kä cuɛ jɛ jiɛc li̱th, cukɛ mëë ca nɛn lat. 18 Kä kɛ kui̱ kä mɛmɛ, cu buɔ̱n jɛ wä lor, kɛ ɣöö cukɛ jɛ liŋ i̱ cu nyuuth mi gääy naath ɛmɔ la̱t. 19 Cu ji̱ Pa-ri-thii ruac kamnikiɛn kärɔ̱ i̱, “Nɛ̈nɛ jɛ thilɛ mi bia luäŋ kɛ lätni, kä nɛnɛ, wä ji̱ wec muɔ̱ɔ̱n diaal kɔɔrɛ.” 20 Täämɛ nɛy tin ci wä pal guäth ti̱mä, te rɛydiɛn kɛ ji̱ Gɛ-rith. 21 Cukɛ ben kä Pi-lip raan Beth-the-da kä Gɛ̈-lɛ-li, kä cukɛ jɛ jiök i̱, “Kuäär, kɔn görkɔ ɣöö bakɔ Yecu nɛn.” 22 Kä cu Pi-lip ɛ wä la̱r An-dɛ-röw, kä cu An-dɛ-röw kɛnɛ Pi-lip jɛ wä la̱r Yecu. 23 Cu Yecu kɛ loc i̱, “Ci gua̱a̱th cop min ba Gat Ran puany thi̱n. 24 Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ yɛ, mi /ken waŋ bël pɛn rɛy muɔ̱ɔ̱n a bɛ riɔw, bɛ te ni kärɔa. Kä mi cɛ riɔw a cɛ rɔ cak, ɛ jɛn bɛ kulɛ tekɛ dɛy ti ŋuanɔ. 25 Kä ram mi nhɔk tëkdɛ bɛ jɛ bath, kä ram mi nyiir tëkdɛ wi̱i̱ muɔ̱ɔ̱n ɛmɛ, yoopɛ ni jɛ kɛ kui̱ teekä mi do̱raar. 26 Kä ram ɔ lät ɣä ikä mɔ, bɛ ɣä dhil guɔ̱ɔ̱r. Kä gua̱a̱th ɔ ta̱a̱ thi̱n ɔ ɛ jɛn gua̱a̱th in bi läätdä te thi̱n bä. Ram ɔ bi ɣä lätikä mɔ, bi Gua̱a̱r ɛ thiɛk.” 27 “Täämɛ diɛɛr tieydä ɛlɔ̱ŋ. Kä ɛ ŋu bä larɔ, bä wee i̱, ‘Gua̱di̱n kän ɣä kä thaak ɛmɔ’? Ëëy, ɛ kui̱ kä mɛmɛ ɛ nin bä kɛ ɣä kɛ thaak ɛmɛ. 28 Gua̱di̱n, liak ciötdu.” Kä cu jɔw ben ni nhial wëë i̱, “Cä jɛ liak, kä bä jɛ nyɔk kɛ liak bä.” 29 Cu nɛy ti ŋuan ti te cuŋä ɛn wi̱ni jɛ liŋ, kä cukɛ wee i̱ ɛ ma̱r nhial. Kä cu tha̱a̱ŋ nath wee i̱, “Ɛ jääk Kuɔth nhial ci ruac kɛ jɛ mɔ.” 30 Kä cu Yecu kɛ loc i̱, “/Jɔw ɛmɛ bëë kɛ kui̱ gɔɔyädun /cɛ bä kɛ kui̱dä. 31 Ɛn täämɛ ɛ luk kɛ kui̱ ɣɔaa ɛmɛ. Kä täämɛ, ba kuäär ɣɔaa ɛmɛ tuɔ̱k raar. 32 Kä ɣän mi wa ɣä kap nhial wi̱i̱ muɔ̱ɔ̱n, bä nɛy diaal nöŋ rɔɔdä.” 33 Cuɛ mɛmɛ lar kɛ ɣöö lotdɛ ni lia̱a̱ in bi li̱w kɛ jɛ. 34 Cu naath ɛ loc i̱, “Cakɔ jɛ liŋ rɛy ŋuɔ̱tni Kuɔth i̱ bi Kritho te thi̱n amäni cäŋ kɛl. Kä ɛŋu deri jɛ lar ɔ i̱ ba Gat Ran dhil kap nhial? Ɛŋa ɛn Gat Ran ɛmɔ?” 35 Cu Yecu kɛ jiök i̱, “Bi buay te kɛ yɛ kɛɛl kɛ pek mi tɔt. Ja̱lɛ min ŋuɔtdɛ te yɛn kɛ buay, kɛ ɣöö /ci muth yɛ bi mam. Mi wä yɛn ja̱l rɛy muɔ̱th, bia gua̱a̱th in wä yɛn thi̱n kui̱c. 36 Min ŋot buay kɛɛl kɛ yɛ, ŋa̱thɛ buay, kɛ ɣöö bi yɛn cua̱ gaat buɔyä.” Mëë ci Yecu mɛmɛ lat, cuɛ jiɛɛn, kä cuɛ rɔ wä tɛ̱̈ɛ̱̈ kɛ kɛ. 37 Cäŋ ni mëë cɛ nyuuthni ti ga̱ykɛ naath ti ŋuan la̱t nhiamdiɛn, /ken kɛn Yecu ŋäth. 38 Ɛn nɛmɛ cuɛ nyothni ɣöö ruac ëë ca lat ɛ gök ni I-ca-yaa ɛ thuɔ̱k i̱, “Kuäär, ɛŋa ci ruacda ŋäth ɔ? Kä ɛŋa ci Kuäär ɛ nyuɔ̱th buɔ̱mdɛ mɔ?” 39 Kɛ kui̱ ɛmɔ /ken kɛn ɛ luäŋ kɛ ŋa̱th kɛ ɣöö ci I-ca-yaa jɛ lar bä i̱, 40 “Ciɛ Kuoth kɛ cɔr, kä cɛ lo̱ckiɛn jakä bum, kɛ ɣöö /cikɛ dee guic kɛ wäŋkiɛn, kä /cikɛ ŋɔak dee tit kɛ lo̱ckiɛn, a bikɛ rɔ̱ riet ɣä, a dëë kɛ jakä gɔw.” 41 Cu I-ca-yaa nɛmɛ lat kɛ ɣöö cɛ gɔɔy puɔnyädɛ nɛn, kä cɛ ruac kɛ kui̱dɛ. 42 Kä cäŋɛ jɛn inɔ bä, cu kua̱r ti ŋuan Yecu ŋäth. Kä /ken kɛn ɛ la̱t naath kɛ ɣöö dualkɛ kɛ ji̱ Pa-ri-thii, kɛ ɣöö dɔ̱ŋ dëë kɛ tuɔ̱k raar gua̱a̱th palä. 43 Kɛ ɣöö cukɛ nhɔk ni liak nath kɛ kɛ ɛlɔ̱ŋ kä liak in bëë kä Kuɔth. 44 Kä cu Yecu ruac kɛ jɔw mi di̱i̱t wëë i̱, “Ram mi ŋääth ɣä, /cɛ ŋäth ni ɣä, ŋääthɛ ni ram ëë ci ɣä ja̱k. 45 Kä ram mi ci ɣä nɛn, cɛ ram ëë jäk ɣä nɛn. 46 Ɣän cä ben rɛy ɣɔaa ala buay, kɛ ɣöö /ci ram mi ŋääth ɣä bi lɛ ŋot rɛy muɔ̱th. 47 Ɣän /cä ram mi liŋ ruacdä kä /cɛ jɛ lät luk, kɛ ɣöö /cä bä kɛ ɣöö bä ɣɔw ben luk, ba̱a̱ kɛ ɣöö bä ɣɔw ben kän. 48 Kä ram mi lo̱k ɣä, kä /cɛ ruacdä nhɔk, ba jɛ luk. Kä ruac ëë cä lat bɛ la luuk kɛ cäŋ guutdä ɣɔaa. 49 Kɛ ɣöö /cä lat ni ruacdä, ɛ jɛn Gua̱a̱r in la puɔ̱nydɛ mëë jäk ɣä, ci ɣä ka̱m ruac in bä latɔ, kɛnɛ min bä lar. 50 Ɣän ŋa̱cä jɛ ɛn ɣöö ruacdɛ ɛ tëk mi do̱raar. Kɛ kui̱ ɛmɔ, min cä lar, ɣän latdä ni min ci Gua̱a̱r ɛ la̱r ɣä.” 1 Täämɛ, a ŋot /ken Cäŋ Bälä ni cop, cu Yecu ɛ ŋa̱c ɛn ɣöö ci ni̱n tin bi jiɛɛn kɛ jɛ wi̱i̱ muɔ̱ɔ̱n wädɛ kä Gua̱n cop. Cuɛ nɛɛkɛ tin te wi̱i̱ muɔ̱ɔ̱n nhɔk, kä cuɛ kɛ nhɔk kɛ pek lɔaacdɛ kɛɛliw. 2 Min nyuurkɛ guäth mi̱eth, kä ci gua̱n jiäkni ku thuŋ wä lɔɔc Ju-däth Ith-kɛ̈-ri-ɔt, gat Thay-mɔn, kɛ ɣöö bɛ Yecu kɔak. 3 Kä ŋäc Yecu jɛ ɛn ɣöö ci Gua̱n ti diaal la̱th tetädɛ, kä ŋäcɛ jɛ ɛn ɣöö bëë kä Kuoth kä wëë kä jɛ! 4 Kä cu Yecu rɔ jiɛc guäth mi̱eth, cuɛ bi̱i̱ in te jɔk bieynikɛ ka̱m raar, kä cuɛ lɛ̈tdɛ yiɛn kɛ bi̱i̱ puɔɔkä. 5 Kä cuɛ pi̱ tiɛth rɛy thaak la̱k, cuɛ ciök jaaknikɛ tok kɛ la̱k, kä cothɛ kɛ kɛ bi̱i̱ puɔɔkä min cɛ yian lɛ̈tdɛ. 6 Cuɛ ben kä Thay-mɔn Pi-tɔr, kä cu Pi-tɔr ɛ jiök i̱, “Kuäär, ji̱n bi ciökä lak, ɛ ji̱n?” 7 Cu Yecu jɛ loc i̱, “Ji̱n kui̱ci min la̱tdä ɛn täämɛ, duundɛ ɣöö bi jɛ ŋa̱c cäŋ kɛl.” 8 Cu Pi-tɔr jɛ jiök i̱, “/Ci ciökä bi met lak.” Kä cu Yecu ɛ luɔ̱c jɛ i̱, “Mi /cä ciöku bi lak, kä thilɛ ji̱ kui̱c kɛ ɣä kɛɛl.” 9 Kä cu Thay-mɔn Pi-tɔr ɛ jiök i̱, “Kuäär, /ci bi lak ni ciökä kärɔ̱, bikɛ lak amäni tetkä kɛnɛ wi̱cdä!” 10 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Ram mi ci puaak, thilɛ la̱k mi go̱o̱rɛ ɛ ni ciökɛ kärɔ̱, kɛ ɣöö puɔth puɔ̱nydɛ kɛɛliw. Kä gɔw yɛn, cäŋɛ ni mɔ /cikɛ yɛn diaal ɔ.” 11 Kɛ ɣöö ŋäcɛ ram in bi jɛ wä kɔak, kɛ kui̱c ɛmɔ ɛ jɛn larɛ ɣöö i̱, “/Ci yɛn diaal gɔw.” 12 Mëë ci Yecu ciökiɛn lak, cuɛ bi̱i̱dɛ la̱th puɔ̱ɔ̱nydɛ, kä cuɛ loc guäthdɛ, kä cuɛ kɛ jiök i̱, “Ŋäc yɛn min cä lät kä yɛ? 13 La yɛn ɣä a cɔl i̱ ‘Ŋi̱i̱c’ kä ‘Kuäär’, kä ɛ cuɔ̱ɔ̱ŋdun, kɛ ɣöö ɛ jɛn ciötdä. 14 Mi ci ɣän Kuäärun kä Ŋi̱i̱cdun ciökun lak, kä yɛn bä bi ramɔ ciök raamɔ lak. 15 Ɣän cä yɛ ka̱m nyuuth, kɛ ɣöö dee yɛn la̱t ni min ce̱tkɛ min cä lät kä yɛ. 16 Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ yɛ i̱, ‘/Ci di̱t ni kuany kä kuäärɛ, kä /ci di̱t ni jääk kä ram min jäk jɛ.’ 17 Mi ŋäc yɛn ti̱ti̱, ba yɛ poth mi wä yɛn kɛ la̱t. 18 Ɣän /cä ruac kɛ kui̱dun yɛn diaal, ɣän ŋa̱cä nɛy tin cä mɛk. Duundɛ ɣöö bi ruaacni Kuɔth tëë ca gɔ̱r a thuɔ̱k mëë wee i̱, ‘Ram mi ci mi̱eth cam kɛ ɣä kɛɛl, cuɛ ɣä la̱t jiäk kɛ ka̱p ŋul cio̱kädɛ nhial kɛ kui̱dä.’ 19 Ɣän la̱rä yɛ mɛmɛ täämɛ, a ŋot /kenɛ ni cop, kɛ ɣöö mi wëë wä tuɔɔk dee yɛn ɛ cu ŋäth ɛn ɣöö ɛ jɛn ɣän. 20 Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ yɛ i̱, ‘Ram mi nhɔk ram mëë cä ja̱k, nhɔkɛ ɣä, kä ram mi nhɔk ɣä, nhɔkɛ ram ëë jäk ɣä.’ ” 21 Kä kɛ kɔr kä mëë ci Yecu nɔmɔ lat, cu lɔcdɛ diɛɛr, kä cuɛ wee i̱, “Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ yɛ, bi ram kɛl kä yɛ ɣä kɔak.” 22 Cu jaakɛ rɔ̱ guic, a ga̱a̱ckɛ kɛ ram ɔ latdɛ mɔ. 23 Kä cu ram kɛl kä jaakɛ, min nhɔk Yecu jɛ, rɔ tieec Yecu. 24 Cu Thay-mɔn Pi-tɔr wä kä jɛ, kä cuɛ jɛ thiec kɛ ram ɔ ruacɛ kɛ kui̱dɛ mɔ. 25 Kä min tëë gekä Yecu, cuɛ jɛ thiec i̱, “Kuäär, ɛŋa ɛn nɔmɔ?” 26 Cu Yecu ɛ loc i̱, “Ɛ jɛn ram min bä ka̱m mi̱eth ɛmɛ, mi wa̱a̱ jɛ cua̱th rɛy mula̱a̱kä.” Kä cuɛ möm cua̱th rɛy mula̱a̱kä, kä cuɛ jɛ ka̱m Ju-däth, gat Thay-mɔn Ith-kɛ̈-ri-ɔt. 27 Mëë ci Ju-däth möm ɛmɔ ka̱n, cu gua̱n jiäkni wä lɔɔcdɛ. Kä cu Yecu jɛ jiök i̱, “Lätni mɔ bi la̱t ɔ, kɛ pɛ̈th.” 28 Cuɛ thil ram mi nyuur guäth mi̱eth mi cu jɛ ŋa̱c ɛŋu cɛ la̱r nɛmɛ ɔ. 29 Cu tha̱a̱ŋkiɛn car ni ɣöö min ɛ jɛn rɔm yio̱w ɔ ci Yecu jɛ jiök i̱, “Wër, kɔk tin görnɛ kɛ kui̱ ca̱ŋ ti̱mä,” kiɛ dɔ̱ŋ bɛ tekɛ ti kämɛ nɛy ti can. 30 Kä niɛ min ci Ju-däth möm muam, cuɛ wä raar nikä kɛɛl. Kä ɣɔw ɛ wäär. 31 Kä min ci Ju-däth wä raar, cu Yecu wee i̱, “Ca Gat Ran liak ɛn täämɛ, kä ca Kuoth liak kɛ jɛ. 32 Kä mi ca Kuoth liak kɛ jɛ, bi Kuoth puɔ̱nydɛ jɛ liak, kä bɛ jɛ liak nikä kɛɛl. 33 Gaat ti tiɛtni, ɣän bä te kɛɛl kɛ yɛ kɛ gua̱a̱th mi tɔt. Bi yɛn ɣä go̱r, kä ce̱tkɛ min cä la̱r ji̱ Juudh, ɣän la̱rä jɛ yɛ ɛn täämɛ i̱, ‘Gua̱a̱th in wa̱a̱ thi̱n, /ci yɛn bi ben thi̱n.’ 34 Ɣän ka̱mä yɛ ŋut mi pay tuɔɔk ɛn ɣöö, ramɔ nhɔk ram ɔ. Ce̱tnikɛ min cä yɛ nhɔk, a ramɔ nhɔk ram in dɔ̱ŋ bä. 35 Kɛ jɛn duɔ̱ɔ̱p ɛmɔ bi nɛy diaal ɛ ŋa̱c ɛn ɣöö lapɛ ji̱ kɔaarä, mi nhɔk yɛn rɔ̱.” 36 Cu Thay-mɔn Pi-tɔr ɛ jiök i̱, “Kuäär, wi̱i̱ nikä?” Cu Yecu jɛ loc i̱, “/Ci ɣä dee guɔ̱ɔ̱r ɛn täämɛ, guäth in wa̱a̱ thi̱n, duundɛ ɣöö bi ɣä lɔ̱ guɔ̱ɔ̱r kɛ kɔrɛ.” 37 Cu Pi-tɔr jɛ jiök i̱, “Kuäär, kä ɛŋu /cä ji̱ dee guɔ̱ɔ̱r ɔ ɛn täämɛ? Ɣän bä tëkdä thöp kɛ kui̱du.” 38 Kä cu Yecu jɛ loc i̱, “Ɛpuc, bi ji̱n tëkdu thöp kɛ kui̱dä? Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ ji̱ ɛn ɣöö, /ci tuut nyaateer bi röt a /keni ɣä gak kä diɔ̱ɔ̱k.” 1 “A lo̱ckun /ci diɛɛr. Ŋa̱thɛ Kuoth, kä ŋa̱thɛ ɣä bä. 2 Te rɛy ciëŋ Gua̱a̱r kɛ duël ti ŋuan kä mi /ciɛ jɛn inɔ dëë jɛ lɛ la̱r yɛ, ɛn ɣöö wa̱a̱ kɛ ɣöö bä gua̱a̱th wä rialikä kɛ kui̱dun? 3 Kä mi bä wä kä bä gua̱a̱th ɛmɔ wä rialikä kɛ kui̱dun, ɣän bä lɛni luny jɔk, kä bä yɛ ben ka̱n ala nɛɛkä, kɛ ɣöö dee yɛn wä te guäth in ta̱a̱ thi̱n bä. 4 Kä ŋäc yɛn duɔ̱ɔ̱p in wa̱a̱ kɛ jɛ.” 5 Cu Tɔ-mäth ɛ jiök i̱, “Kuäär, kɔn kueckɔ gua̱a̱th in wi̱i̱ thi̱n, kä dëëkɔ duɔ̱ɔ̱p in wä kɛ ji̱ ŋa̱c i̱di?” 6 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Ɛ ɣän duɔ̱ɔ̱p, ɛ ɣän thuɔ̱k, kä ɛ ɣän tëk. Thilɛ ram mi wä kä Kuoth Nhial, a /cɛ bä kɛ ɣä. 7 Mi ci yɛn ɣä ŋa̱c, dee yɛn Gua̱a̱r cu ŋa̱c bä. Kä a tɛmɛ ni ɛn täämɛ, ŋäc yɛn ɛ, kä cia jɛ nɛn.” 8 Cu Pi-lip ɛ jiök i̱, “Kuäär, nyuthni kɔ Guur, kä bi lo̱ckɔ cu ro̱ŋ.” 9 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Ci ɣän jääny kɛ yɛ kɛɛl, kä ŋotdi kui̱ci ɣä Pi-lip? Ram mi ci ɣä nɛn, cɛ Gua̱a̱r nɛn bä. Kä ɛŋu deri jɛ lar ɔ i̱, ‘Nyuthni kɔ Guur ɔ?’ 10 /Ci jɛ ŋäth ɛn ɣöö ta̱a̱ kɛɛl kɛ Gua̱a̱r, kä te Gua̱a̱r kɛ ɣä kɛɛl? Kɛn rieet ti cä la̱t yɛ ti /cäkɛ lat. Ɛ Gua̱a̱r in te rɛydä lät lätkɛ mɔ. 11 Ŋa̱thɛ jɛ ɛn ɣöö ta̱a̱ rɛy Gua̱a̱r, kä te Gua̱a̱r rɛydä. Kiɛ ŋa̱thɛ ɣä kɛ kui̱ lätni pua̱nykiɛn. 12 Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ yɛ, ram mi ŋääth ɣä bɛ la̱t ni lätkä bä. Kä bɛ la̱t ni lät ti di̱t ni kɛn kä ti̱ti̱, kɛ ɣöö wa̱a̱ kä Gua̱a̱r. 13 Kä ɛnɔ bia thiec kɛ ciötdä mɔ, bä jɛ la̱t, kɛ ɣöö dëë Kuoth puany kɛ Gatdɛ. 14 Mi tëëkɛ duɔ̱ɔ̱r, mi wä yɛn ɛ thiec kɛ ciötdä, bä jɛ la̱t.” 15 “Mi nhɔk yɛn ɣä, bi yɛn ŋutkä tit. 16 Kä bä Gua̱a̱r thiec, kä bɛ yɛ moc kɛ Cuum mi dɔ̱diɛn, kä bɛ te kɛɛl kɛ yɛ amäni cäŋ kɛl. 17 Kä ɛn nɛmɛ ɛ jɛn Yiëë thukä, min /ci ɣɔw ɛ dee nhɔk, kɛ ɣöö /cɛ jɛ nɛn, kä /cɛ jɛ ŋäc. Ŋäc yɛn ɛ, kɛ ɣöö tëë kɛɛl kɛ yɛ, kä bɛ cieŋ rɛydun. 18 “Ɣän /cä yɛ bi ba̱ny piny ce̱tkɛ rɛ̈tni, bä ben kä yɛ. 19 Kɛ kɔr gua̱th mi tɔt, /ci ɣɔw ɣä bi lɛ nɛn, kä bi yɛn ɣä nɛn. Kä kɛ ɣöö ɣän tëkä, bi yɛn tëk bä. 20 Kä ɛn cäŋ ɛmɔ, bi yɛn ɛ ŋa̱c i̱ ta̱a̱ rɛy Gua̱a̱r kä ta̱yɛ rɛydä, kä ta̱a̱ rɛydun. 21 Kä nɛy tin ŋäc ŋuɔ̱tkä kä ka̱pkɛ kɛ, kɛ kɛn nɛy tin nhɔakɛ ɣä, kä ba nɛy tin nhɔakɛ ɣä, nhɔk ɛ Gua̱a̱r. Bi ɣän kɛ nhɔk, kä bä rɔ nyuɔ̱th kɛ.” 22 Cu Ju-däth min, /ci mɔ a Ith-kɛ̈-ri-ɔt jɛ jiök i̱, “Kuäär, deri rɔ nyuɔ̱th kɔ i̱di? A /ci mɔ a ji̱ ɣɔaa ɛmɛ?” 23 Cu Yecu ɛ loc i̱, “Mi nhɔk raan ɣä, bɛ ruacdä käp. Kä bi Gua̱a̱r ɛ nhɔk, kä bakɔ ben kä jɛ, kä bakɔ cieŋ kɛ jɛ kɛɛl. 24 Ram mi /ci ɣä nhɔk, /cɛ ruaacnikä käp. Kä /ci ruac in liŋ yɛn ɛ a duŋdä, ɛ ruac Gua̱a̱r ëë ci ɣä ja̱k. 25 “Ɣän la̱tdä yɛ ti̱ti̱, min ŋuɔtdä kɛɛl kɛ yɛ. 26 Kä bi Cuum, min la Yiëë in Gɔaa in Rɛl Rɔ, min bi Gua̱a̱r ɛ ja̱k kɛ ciötdä yɛ ŋi̱eec kɛ ti diaal, kä bɛ yɛ ti̱em ti diaal tëë cä la̱t yɛ. 27 Ɣän ba̱nyä yɛ mal, malä ka̱mä jɛ yɛ. Ɣän /cä jɛ käm yɛ, ce̱tkɛ min käm ɣɔw ɛ yɛ. A lo̱ckun, /ci diɛɛr, kä akɛ /ci dual. 28 Ci yɛn ɣä liŋ i̱ cä la̱r yɛ i̱, ‘Jiayä, kä bä luny kä yɛ.’ Mi nhɔk yɛn ɣä, dee lo̱ckun tɛɛth, kɛ ɣöö wa̱a̱ kä Gua̱a̱r, kɛnɛ ɣöö di̱t ni Gua̱a̱r kä ɣä. 29 Kä täämɛ, cä jɛ la̱r yɛ a /kenɛ ni tuɔ̱ɔ̱k, kɛ ɣöö mi wëë tuɔɔk, dee yɛn ɛ cu ŋäth. 30 /Cä bi ruac kɛ yɛ ɛlɔ̱ŋ, kɛ ɣöö kuäär ɣɔaa ɛmɛ a bëëni. Kä thilɛ jɛ lua̱ŋ kɛ ɣä. 31 Ɣän la̱tdä ni min ci Gua̱a̱r ɛ la̱t ɣä, kɛ ɣöö dee ji̱ ɣɔaa ɛ ŋa̱c i̱ nhɔakä Gua̱a̱r. Jiacnɛ rɔ̱, kuanɛ wä raar.” 1 “Ɛ ɣän jiath in thuɔ̱k, kä Gua̱a̱r ɛ jɛn gua̱n pi̱thä. 2 Jɛn wocɛ kar diaal ti /ca dɛy kuir, kä thomɛ kar diaal tin kuɛrkɛ dɛy ti tɔt, kɛ ɣöö de kɛ kuer kɛ dɛy ti ŋuan ni kɛn. 3 Ca yɛ jakä gɔw, kɛ ruac ëë cä la̱t yɛ. 4 Ta̱yɛ rɛydä kä bä te rɛydun. Ce̱tkɛ mɔ /ci kaar dɛy dee kuir kärɔaadɛ ɛ ni mi tëë puɔ̱ny jiaath, amäni yɛn bä /cia ti gɔw dee la̱t ɛ ni mi te yɛn rɛydä. 5 Ɛ ɣän jiath, kä kɛ yɛn kar. Kä nɛy tin te rɛydä, kä ta̱a̱ rɛydiɛn, kɛ kɛn tin kuɛrkɛ dɛy ti ŋuan, kä mi /canɛ bi te kɛɛl, /cia dee te lua̱ŋ kɛ la̱t kä duɔ̱ɔ̱r. 6 Mi /ci raan te rɛydä, ya̱kɛ jɛ ce̱tkɛ kaar kä bɛ rɔɔl, kä kar ti ce̱tkɛ tɔ̱tɔ̱ la ruɔlkɛ kɛ, kä yuɔrkɛ kɛ maac, kä bikɛ waaŋ. 7 Mi ciëŋɛ rɛydä kä te ruaacnikä rɛy lɔaacdun, thiëcɛ min go̱o̱r yɛn ɛ, kä ba jɛ lät kä yɛ. 8 Puanykɛ ni Gua̱a̱r kɛ nɛmɛ, ɛn ɣöö cia lät ti ŋuan ti gɔw la̱t, kä ci yɛn a ji̱ kɔaarä. 9 Ce̱tkɛ min ci Gua̱a̱r ɣä nhɔk, cä yɛ nhɔk, kua cieŋ rɛy nho̱kädä. 10 Mi ka̱pɛ ŋuɔ̱tkä, bia cieŋ rɛy nho̱kädä, ce̱tkɛ mëë ci ɣän ŋut Gua̱a̱r käp, kä cä cieŋ rɛy nho̱kädɛ. 11 Ɣän latdä yɛ ŋɔaani ti̱ti̱ kɛ ɣöö dee tɛ̈th lɔaacdä te rɛydun, kɛ ɣöö bi tɛ̈th lɔaacdun ro̱ŋ. 12 “Nɛmɛ ɛ jɛn ŋutdä, ɛn ɣöö bia rɔ̱ nhɔk ce̱tkɛ min cä yɛ nhɔk. 13 Thilɛ ram mi tekɛ nhök mi leny nhök ɛmɛ, ɛn ɣöö tho̱p raan tëkdɛ kɛ kui̱ mäthnikɛ. 14 Lapɛ mäthnikä, mi lät yɛn ŋuɔ̱t in cä la̱r yɛ. 15 /Cä bi ŋot kɛ mi cɔalä yɛ i̱ ‘la̱a̱tkä’, kɛ ɣöö kui̱c läät min lät kuäärɛ jɛ. Kä cä yɛ cɔl i̱ ‘mäthnikä’, kɛ ɣöö cä ŋɔaani diaal tëë cä liŋ kä Gua̱a̱r la̱t yɛ. 16 /Ken yɛn ɣä mɛk, kä cä yɛ mɛk kä cä yɛ kuany, kɛ ɣöö bia lät ti gɔw wä la̱t, kä bi gɔɔy la̱tdun cu te thi̱n amäni cäŋ kɛl. Kä inɔ bi Gua̱a̱r yɛ ka̱m min bi yɛn ɛ thiec kɛ ciötdä. 17 Ɣän ka̱mä yɛ ŋut ɛmɛ, ɛn ɣöö bia rɔ̱ nhɔk.” 18 “Mi nyir ɣɔw yɛ, ŋa̱cɛ jɛ i̱ kɔŋɛ nyir ni ɣä kä yɛ. 19 Mi lapɛ ji̱ ɣɔaa, dee ɣɔw yɛ nhɔk. Kä kɛ ɣöö /ci yɛn a ji̱ ɣɔaa, kä cä yɛ mɛk rɛy ɣɔaa. Kɛ kui̱c ɛmɔ ɛ jɛn nyir ɣɔw ɛ yɛ mɔ. 20 Tiɛtdɛ ruac ëë cä la̱t yɛ, ‘/Ci di̱t ni kuany kä kuäärɛ.’ Mi ca ɣä moc rik ɛ kɛn, bikɛ yɛ moc rik. Kä mi ca ruacdä käp ɛ kɛn, bikɛ ruacdun käp bä. 21 Kä bikɛ ti diaal ti̱ti̱ lät kä yɛ kɛ kui̱dä, kɛ ɣöö kueckɛ ram ëë jäk ɣä. 22 Mi /ka̱n ben kä /ka̱n ruac kɛ kɛ, /cikɛ dee te kɛ duer. Kä täämɛ cikɛ thil cuɔ̱ɔ̱ŋ kɛ kui̱ dueerikiɛn. 23 Ram mi nyir ɣä, nyirɛ Gua̱a̱r bä. 24 Mi /ka̱n lät tin /ca dee la̱t ɛ radɔ̱diɛn rɛydiɛn, /cikɛ dee tekɛ duer. Kä täämɛ cikɛ lät nɛn, kä ci kɛn ɣä nyir amäni Gua̱a̱r. 25 Ɛ jɛn ɣöö bi ruac ëë ca gɔ̱r rɛy ŋuɔ̱tnikiɛn a thuɔ̱k i̱, ‘Cu kɛn ɣä nyir baaŋ a thil luɔt.’ 26 Mi wä Cuum wä ben, min bä jäkä yɛ kä Gua̱a̱r, jɛn bɛ yɛ la̱t ruac nenä kɛ kui̱dä, kä ɛ jɛn Yiëë thukä min bä kä Gua̱a̱r. 27 Kä bia ruac nenä lat kɛ kui̱dä bä, kɛ ɣöö cia te kɛɛl kɛ ɣä ni tukädɛ.” 1 “Ɣän cä ŋɔaani diaal ti̱ti̱ la̱t yɛ kɛ ɣöö /cia bi kac jɔk. 2 Bikɛ yɛ tuɔ̱k raar guäth palä ji̱ Juudh. Ɛpuc, gua̱a̱th a bëëni, mi bi nɛy tin na̱kɛ jɛ car i̱ thöpkɛ ni Kuoth muc. 3 Kä bikɛ mɛmɛ la̱t, kɛ ɣöö kueckɛ Gua̱a̱r, amäni ɣän. 4 Kä ɣän la̱tdä yɛ ŋɔak ti̱ti̱, kɛ ɣöö mi wä gua̱a̱thdiɛn cop, bia jɛ tim ɛn ɣöö ci ɣän kɛ la̱t yɛ.” “/Ka̱n yɛ la̱t ti̱ti̱ kɛ nhiam, kɛ ɣöö ta̱a̱ kɛɛl kɛ yɛ. 5 Kä täämɛ ɣän wa̱a̱ kä ram ëë jäk ɣä, kä ŋotdɛ thilɛ ram kɛl kä yɛ mi thiec ɣä i̱, ‘Wi̱i̱ nikä?’ 6 Kä kɛ ɣöö cä ŋɔaani ti̱ti̱ la̱t yɛ, ci lo̱ckun jiath ɛlɔ̱ŋ. 7 Kä cäŋ ɛ jɛn inɔ, ɣän la̱tdä yɛ ruac in thuɔ̱k. Kä gɔaaɛ kɛ kui̱dun ɛn ɣöö jiayä, kɛ ɣöö mi /cä bi wä, /ci Cuum dee ben kä yɛ. Kä mi wa̱a̱ wä, bä jɛ jäkä yɛ. 8 Kä mi wëë wä ben bɛ ji̱ ɣɔaa nyuɔ̱th duer kɛ kui̱ dui̱rä, kä tekɛ kɛ duer kɛ kui̱ cuŋni kä tekɛ kɛ duer kɛ kui̱ luɔ̱k Kuɔth. 9 Tekɛ kɛ duer kɛ kui̱ dui̱rä, kɛ ɣöö /cikɛn ɣä ŋäth. 10 Kä tekɛ kɛ duer kɛ kui̱ cuŋni kɛ ɣöö wa̱a̱ kä Gua̱a̱r /ci yɛn ɣä bi nyɔk kɛ nën. 11 Kä tekɛ kɛ duer kɛ kui̱ luɔ̱k, kɛ ɣöö ca kuäär ɣɔaa ɛmɛ kuɛth luk. 12 “Ɣän ŋuɔtdä ta̱a̱ kɛ ti ŋuan ti bä la̱t yɛ, kä /cia kɛ dee luäŋ kɛ ruɔ̱t täämɛ. 13 Mi wä Yiëë thukä wä ben, bɛ yɛ böth kä ruac in thuɔ̱k kɛɛliw, kɛ ɣöö /cɛ bi ruac kɛ lua̱ŋdɛ kärɔa. Duundɛ ɣöö bɛ lat ni min cɛ liŋ, kä bɛ yɛ la̱t ŋɔaani tin bi ben. 14 Kä jɛn bɛ ɣä puany, kɛ ɣöö bɛ ka̱n ni ruac in cä lat, kä bɛ jɛ la̱r yɛ. 15 Kä ti diaal tin tekɛ Gua̱a̱r kɛ nyinkä. Kɛ kui̱c ɛmɔ cä lar ɛn ɣöö bɛ ruacdä ka̱n, kä bɛ jɛ la̱r yɛ. 16 “Kɛ gua̱a̱th mi tɔt /ci yɛn ɣä bi nɛn, kä kɛ kɔr gua̱th mi tɔt bi yɛn ɣä nɛn.” 17 Cu tha̱a̱ŋ ji̱ kɔaarɛ ruac kä rɔ̱ wäkɛ i̱, “Ɛŋu lätdɛ kɔn nɛmɛ ɔ i̱, ‘Kɛ gua̱a̱th mi tɔt, /cia ɣä bi nɛn, kä kɛ kɔr gua̱th mi tɔt bi yɛn ɣä nɛn,’ amäni min wëë i̱, ‘Kɛ ɣöö wa̱a̱ kä Gua̱a̱r.’ ” 18 Kä cukɛ wee i̱, “Luɔtdɛ ŋu, min wëë i̱, ‘Kɛ gua̱a̱th mi tɔt?’ Kä kui̱c kɔn min ruacɛ kɛ kui̱dɛ.” 19 Cu Yecu jɛ ŋa̱c ɛn ɣöö görkɛ thiecdɛ, kä cuɛ kɛ jiök i̱, “Ɛ jɛn nɛmɛ ɛn min ruac yɛn kɛ jɛ kamnikun i̱, ‘Kɛ gua̱a̱th mi tɔt, /cia ɣä bi nɛn, kä kɛ kɔr gua̱th mi tɔt bi yɛn ɣä nɛn?’ 20 Ɛpuc ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ yɛ, bia wiee, kä bia pa̱r, kä bi ji̱ ɣɔaa lo̱ckiɛn tɛɛth. Bia tekɛ bɛ̈c lɔaac, kä bi bɛ̈c lɔaacdun rɔ̱ loc ni tɛ̈th lɔaac. 21 Mi te ciek kɛ mäc la tëë kɛ bɛ̈c lɔaac, kɛ ɣöö ci gua̱a̱th dapädɛ cop. Kä mi cɛ ku dap, /cɛ bɛ̈cdɛ la timɛ, kɛ kui̱ tɛthä lɔaacdɛ, kɛ ɣöö cɛ gat dap wi̱i̱ muɔ̱ɔ̱n. 22 Ta̱yɛ kɛ jiath lɔaac täämɛ, duundɛ ɣöö bä yɛ nyɔk kɛ nën, kä bi lo̱ckun tɛɛth, kä thilɛ ram mi bi tɛ̈th lɔaacdun ka̱n kä yɛ. 23 Ɛn cäŋ ɛmɔ, /ci yɛn ɣä bi thiec. Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ yɛ, mi wä yɛn duɔ̱ɔ̱r wä thiec kä Gua̱a̱r kɛ ciötdä bɛ jɛ ka̱m yɛ. 24 A mäni täämɛ thilɛ duɔ̱ɔ̱r mi cia thiec kɛ ciötdä. Thiëcɛ, kä bia jɛ jek, kɛ ɣöö bi tɛ̈th lɔaacdun cu ro̱ŋ.” 25 “Ɣän cä mɛmɛ la̱r yɛ kɛ ruaacni pärikä. Gua̱a̱th a bëëni mi /cä yɛ bi la̱t ruac kɛ pärikä thi̱n, bä yɛ la̱t ruaacni a jɔc kɛ kui̱ Gua̱a̱r. 26 Kä ɛn cäŋ ɛmɔ bia Gua̱a̱r thiec kɛ ciötdä. Kä /ka̱n jɛ lar ɛn ɣöö bä Gua̱a̱r thiec kɛ kui̱dun, 27 kɛ ɣöö Gua̱a̱r puɔ̱nydɛ nhɔkɛ yɛ, kä cia ɣä nhɔk, kä ci yɛn ɛ ŋa̱th ɛn ɣöö ba̱a̱ kä Kuoth. 28 Ɣän ba̱a̱ kä Gua̱a̱r, kä cä ben wi̱i̱ muɔ̱ɔ̱n. Kä täämɛ jiayä wi̱i̱ muɔ̱ɔ̱n kä wa̱a̱ kä Gua̱a̱r.” 29 Cu ji̱ kɔaarɛ wee i̱, “Gɔaaɛ, täämɛ ruaci a jɔc, /ci lɛ ruac kɛ pärikä. 30 Täämɛ, ŋa̱ckɔ jɛ ɛn ɣöö ŋäci ŋɔak diaal, kä /ci jɛ go̱r ɛn ɣöö bi raan i̱ thiec kɛ duɔ̱ɔ̱r. Kɛ kui̱ kä nɛmɛ cakɔ jɛ ŋäth ɛn ɣöö bi̱i̱ kä Kuoth.” 31 Kä cu Yecu kɛ loc i̱, “Ɛn täämɛ cia ŋa̱th? 32 Gua̱a̱th a bëëni, kä cɛ cop, ba yɛ riaw dɔɔr bi ramɔ wä ni dhɔrɛ, kä bia ɣä ba̱ny piny ɣän kärɔa. Kä inɔ /cä doth kärɔa, kɛ ɣöö te Gua̱a̱r kɛ ɣä kɛɛl. 33 Ɣän la̱rä yɛ mɛmɛ kɛ ɣöö dee yɛn mal jek kä ɣä. Rɛy ɣɔaa ca yɛ ciɛŋ a jiäk. Kä a lo̱ckun bum, cä ɣɔw puɔ̱t.” 1 Kɛ kɔr kä mëë ci Yecu ruaacni tɔ̱tɔ̱ lat, cuɛ nhial liɛc, kä cuɛ wee i̱, “Gua̱di̱n, ci gua̱a̱th ben. Puɔnyni Gatdu, kɛ ɣöö dee Gatdu ji̱ puany, 2 kɛ ɣöö ci jɛ ka̱m lua̱ŋ wi̱i̱ nɛɛni diaal, mi derɛ moc nɛy diaal tin ci ka̱m jɛ tëk mi thil pek. 3 Kä mɛmɛ ɛ jɛn tëk mi do̱raar ɛn ɣöö ŋa̱ckɛ ji̱, i̱ ɛ ji̱n Kuoth in thuɔ̱k kärɔa, kɛnɛ Yecu Kritho min ci ja̱k. 4 Ɣän cä ji̱ puany wi̱i̱ muɔ̱ɔ̱n kɛ thuɔ̱kdä, kɛ la̱t ëë ci ji̱n ɛ ka̱m ɣä i̱ bä la̱t. 5 Kä täämɛ, Gua̱di̱n, puɔnyni ɣä nhiamdu kɛ gɔɔy puɔnyä mëë tekɛ ɣä nhiamdu mëë /ka̱n ɣɔw ni cak. 6 “Ɣän cä ciötdu nyuɔ̱th nɛy tëë ci ka̱m ɣä wi̱i̱ muɔ̱ɔ̱n. Kɛn kɛ nɛɛku mëëdan, kä cikɛ ka̱m ɣä, kä cikɛ ruacdu käp. 7 Täämɛ ŋäc kɛn ɛ ɛn ɣöö ti diaal tin ci ka̱m ɣä bäkɛ kä ji̱, 8 kɛ ɣöö cäkɛ ka̱m ruaacni tëë ci ka̱m ɣä. Cikɛ kɛ nhɔk, kä cikɛ jɛ ŋa̱c kɛ thuɔ̱k ɛn ɣöö ba̱a̱ kä ji̱. Kä cikɛ jɛ ŋäth ɛn ɣöö ɛ ji̱n jäk ɣä mɔ. 9 Ɣän palä ji̱ kɛ kui̱diɛn. Ɣän /cä pal kɛ kui̱ ji̱ ɣɔaa, ɛ kui̱ nɛɛni tëë ci ka̱m ɣä, kɛ ɣöö kɛ nɛɛku. 10 Nɛɛkä diaal kɛ nɛɛku, kä nɛɛku kɛ nɛɛkä, kä ca ɣä puany kɛ kɛ. 11 Kä ɣän /cä lɛ ŋot wi̱i̱ muɔ̱ɔ̱n, duundɛ ɣöö tekɛ rɛy ɣɔaa, kä ɣän ba̱a̱ kä ji̱. Gua̱a̱r in Rɛl Rɔ, gaŋkɛ kɛ ciötdu mëë ci ka̱m ɣä, kɛ ɣöö deekɛ a kɛl ce̱tkɛ kɔn. 12 Guäth ëë ta̱a̱ kɛɛl kɛ kɛ cä kɛ gaŋ kɛ ciötdu mëë ci ka̱m ɣä. Kä cä kɛ gaŋ a thilɛ ram kɛl mi ci bath kä kɛ, ɛ ni gat ëë ca lari bi bath, kɛ ɣöö bi ruaacni Kuɔth tëë ca gɔ̱r a thuɔ̱k. 13 Kä täämɛ, ba̱a̱ kä ji̱, kä latdä ti̱ti̱ wi̱i̱ muɔ̱ɔ̱n, kɛ ɣöö dee tɛ̈th lɔaacdä ro̱ŋ rɛydiɛn. 14 Ɣän cä kɛ ka̱m ruacdu, kä nyir ɣɔw kɛ, kɛ ɣöö /cikɛ ji̱ ɣɔaa, ce̱tkɛ min /ci ɣän a raan ɣɔaa. 15 Kä /cä ji̱ pal kɛ ɣöö bi kɛ ka̱m raar rɛy ɣɔaa, ɛ ɣöö bikɛ gaŋ kä gua̱n jiäkni. 16 /Cikɛ ji̱ ɣɔaa, ce̱tkɛ min /ci ɣän a raan ɣɔaa. 17 Leynikɛ rɔ, kɛ ɣöö ruacdu ɛ thuɔ̱k. 18 Ce̱tkɛ mëë ci ɣä jäkä wi̱i̱ muɔ̱ɔ̱n, cä kɛ jäkä rɛy ɣɔaa. 19 Kä kɛ kui̱diɛn cä rɔ thöp, kɛ ɣöö dee kɛ rɔ̱ lɛni thöp ji̱ kɛ thuɔ̱k. 20 “Kä ɣän /cä ji̱ pal kɛ kui̱ nɛɛni ti̱ti̱ kärɔ̱, palä ji̱ kɛ kui̱ nɛɛni ti ba ɣä ŋäth kɛ kui̱ ruacdiɛn bä. 21 Kä palä kɛ ɣöö dee kɛn diaal a kɛl. Kä ji̱n, Gua̱a̱r ti̱i̱, rɛydä, kä ta̱a̱ rɛydu, kɛ ɣöö dee kɛn diaal te rɛydan bä. Kɛ kui̱ kä nɔmɔ dee ɣɔw ɛ ŋäth ɛn ɣöö ɛ ji̱n jäk ɣä mɔ. 22 Kä liak ëë ci ka̱m ɣä, cä jɛ ka̱m kɛ, kɛ ɣöö dee kɛ a kɛl, ce̱tkɛ min kɛ kɔn kɛl. 23 Ta̱a̱ rɛydiɛn kä ti̱i̱ rɛydä, kä dee kɛn a kɛl pa̱ny, kɛ ɣöö dee ɣɔw ɛ ŋa̱c ɛn ɣöö ɛ ji̱n jäk ɣä mɔ, kä cikɛ nhɔk kɛ nhök in ci nhɔk ni ɣä. 24 Gua̱di̱n, go̱o̱r lɔcdä ɣöö dee nɛy tin ci ka̱m ɣä te kɛɛl kɛ ɣä guäth in ta̱a̱ thi̱n, kɛ ɣöö bikɛ liakdä mëë ci ka̱m ɣä rɛy nho̱kädu a /ka̱n ɣɔw ni cak nɛn. 25 Aɣ, Gua̱a̱r mi Gua̱n cuŋni, a cäŋɛ mi kui̱c ɣɔw ji̱, ɣän ŋa̱cä ji̱. Kä ŋäc nɛy ti̱ti̱ jɛ ɛn ɣöö ɛ ji̱n jäk ɣä mɔ. 26 Cä ciötdu jakä ŋäc kɛn ɛ, kä bä jɛ jakä ŋa̱ckɛ, kɛ ɣöö dee nhök ëë ci nhɔk ni ɣä te rɛydiɛn, kä bä te rɛydiɛn.” 1 Kä kɛ kɔr kä mëë ci Yecu rieet ti̱ti̱ lat, cuɛ wä raar kui̱c lo̱o̱lä Kid-ron kɛnɛ jaakɛ kɛɛl, gua̱a̱th mi tekɛ kak jiɛn. Kä cukɛ wä rɛydɛ kɛnɛ jaakɛ. 2 Täämɛ Ju-däth, mëë kɔk jɛ, ŋäcɛ gua̱a̱th ɛmɔ bä, kɛ ɣöö la Yecu a duɔl thi̱n ɛn wi̱ni kɛnɛ jaakɛ. 3 Kä cu Ju-däth wä rɛy kakä a jälɛ kɛɛl kɛ ji̱ rɛ̈m kɛ ga̱a̱ŋ thuɔk luaak Kuɔth ti ca ja̱k ɛ bööth palä tin di̱t kɛ ji̱ Pa-ri-thii, cukɛ wä thi̱n a tekɛ kɛ lɛmbärni kɛnɛ rithni kɛ yio̱w köör. 4 Kä ŋäc Yecu ɛ ɛn ɣöö kɛn ti̱ti̱ diaal bikɛ tuɔɔk kä jɛ, cuɛ ben kä kɛ, kä cuɛ kɛ thiec i̱, “Go̱o̱r yɛn ni ŋa?” 5 Cukɛ jɛ loc i̱, “Ɛ Yecu raan Na-dha-rɛth.” Cu Yecu kɛ jiök i̱, “Ɛ jɛn ɣän.” Kä te Ju-däth mëë kɔk jɛ cuŋä kɛ kɛ kɛɛl. 6 Kä min ci Yecu kɛ jiök i̱, “Ɛ jɛn ɣän,” cukɛ rɔ̱ yuɔ̱th jɔk, kä cukɛ tɛɛth. 7 Kä cuɛ kɛ nyɔk kɛ thiec i̱, “Go̱o̱r yɛn ni ŋa?” Kä cukɛ jɛ loc i̱, “Ɛ Yecu raan Na-dha-rɛth.” 8 Cu Yecu jɛ loc i̱, “Cä jɛ la̱r yɛ ɛn ɣöö ɛ jɛn ɣän. Kä mi go̱o̱r yɛn ni ɣä kua wutni ti̱ti̱ jakä wä.” 9 Cuɛ nɛmɛ lat kɛ ɣöö bi ruac ëë cɛ lat a thuɔ̱k i̱, “Thilɛ kɛl mi cä bath kä nɛy tëë ci ka̱m ɣä.” 10 Kä cu Thay-mɔn Pi-tɔr min tekɛ thɛp, thɛp guëëth raar, kä yɔ̱ɔ̱tdɛ kuany bo̱o̱thä palä in di̱i̱t, kä cuɛ ji̱th cuëëcdɛ ŋuɔk jɔ̱ɔ̱r. Cɔal kɛ ciöt kuanyä nɔmɔ i̱ “Mal-käth”. 11 Kä cu Yecu Pi-tɔr jiök i̱, “Locni thɛpdu rɛy go̱kädɛ. Ɛ /cä liɛɛr in ci Gua̱a̱r ɛ ka̱m ɣä bi ku math?” 12 Cu rɛm kɛ bo̱o̱thdiɛn kɛ lathkëëri ji̱ Juudh Yecu käp, kä cukɛ jɛ yian. 13 Cukɛ jɛ naŋ nhiam A-nath kɛ nhiam, min la gua̱nthu Kay-pɛth, min la bo̱o̱th palä in di̱i̱t ɛn runä nɔmɔ. 14 Ɛ jɛn Kay-pɛth mëë lueek ji̱ Juudh i̱ gɔaa ni ɣöö bi li̱w ni ram kɛl kɛ kui̱ nɛɛni diaal. 15 Cu Thay-mɔn Pi-tɔr kɛnɛ jak mi dɔ̱diɛn Yecu guɔ̱ɔ̱r. Kä kɛ ɣöö ŋa̱ckɛ jak ɛmɔ ɛ bo̱o̱th palä in di̱i̱t, cuɛ wä rɛy kal bo̱o̱thä palä in diit kɛ Yecu kɛɛl, 16 duundɛ ɣöö cu Pi-tɔr cuɔ̱ŋ raar thok kal. Kä cu jak in ŋa̱ckɛ ɛ bo̱o̱th palä in di̱i̱t wä raar, kä cuɛ ruac kɛ ciek in gaŋ thok kal, kä cuɛ Pi-tɔr nööŋ rɛc. 17 Cu ciek in gaŋ thok kal Pi-tɔr jiök i̱, “/Ciɛ ji̱n ram kɛl kä ji̱ kɔaar wutdä nɛmɛ bä?” Cuɛ wee i̱, “Ëëy, /ciɛ ɣän!” 18 Täämɛ cu kuaany kɛnɛ bolithni mac miim dɔp, kɛ ɣöö kɔ̱c ɣɔw, kä ɣɔ̱ckɛ cuŋä. Kä te Pi-tɔr cuŋä kɛ kɛ kɛɛl kä ɣɔ̱cɛ bä. 19 Kä cu bo̱o̱th palä min di̱i̱t Yecu thiec kɛ kui̱ ji̱ kɔaarɛ kɛnɛ ŋi̱i̱cdɛ. 20 Cu Yecu jɛ loc i̱, “Cä ruac a jɔc nhiam nath. Cä naath ŋi̱eec gua̱thni diaal rɛy lueekni palä kɛnɛ rɛy luaak Kuɔth min la ji̱ Juudh diaal a mät thi̱n. Thilɛ ruac mi cä la̱t kɛ tɛ̱̈ɛ̱̈. 21 Ɛŋu thieci ɣä mɔ? Thiec ni nɛy tin ca ɣä liŋ kɛ kui̱ kä min cä la̱t kɛ. Ŋäc kɛn min cä lar.” 22 Mëë cɛ nɛmɛ lat, cu bolith mi te cuŋä gekä, Yecu pat ni nhiamdɛ, wëë i̱, “Ɛ jɛn luɔc in deri loc ni bo̱o̱th palä in di̱i̱t ɛn nɔmɔ?” 23 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Mi cä ruac a jiäk, kä lat min la duerä. Kä mi latdä ni cuɔ̱ɔ̱ŋ, ɛŋu patdi ɣä mɔ?” 24 Kä cu A-nath jɛ ja̱k ɛ ca yian, naŋkɛ jɛ nhiam Kay-pɛth bo̱o̱th palä in di̱i̱t. 25 Min ŋöt Thay-mɔn Pi-tɔr ɣɔ̱cɛ cuŋä. Cukɛ jɛ jiök i̱, “/Ciɛ ji̱n ram kɛl kä ji̱ kɔaarɛ bä?” Cuɛ jɛ gak, kä cuɛ wee i̱, “Ëëy, /ciɛ ɣän.” 26 Kä cu kuany bo̱o̱thä palä in di̱i̱t min la wat kɛ wut ëë ci Pi-tɔr ji̱thdɛ ŋok, thiec i̱, “/Ka̱n ji̱ nɛn rɛy kakä jiɛn kɛ jɛ kɛɛl?” 27 Cu Pi-tɔr ɛ lɛni gak, kä ni ɛn guäth ɛmɔ pa̱ny cu tuut nyaateer wak. 28 Kä cukɛ Yecu ka̱n dhɔr Kay-pɛth naŋkɛ jɛ dhɔr kua̱r ni Pay-lɛt. Kä ɛ runwaŋ ɛlɔ̱ŋ. Kä /ken ji̱ Juudh pua̱nykiɛn wä guäth luɔ̱k, kɛ ɣöö /cikɛ rɔ̱ bi ya̱r, kɛ ɣöö deekɛ mi̱eth Cäŋ Bälä cam. 29 Kä cu Pay-lɛt wä raar kä kɛ, kä cuɛ wee i̱, “Go̱o̱nydun kɛ wut ɛmɛ ɛŋu?” 30 Cukɛ jɛ loc i̱, “Mi /ci wut ɛmɛ a gua̱n nyuɔɔni, /cakɔ jɛ dee nöŋ ji̱.” 31 Cu Pay-lɛt kɛ jiök i̱, “Naŋɛ jɛ, wiaa latdɛ lukdɛ ɛ yɛn kɛ ciaŋ ŋuɔ̱tnikun.” Cu ji̱ Juudh ɛ jiök i̱, “Thilɛ nɛy lua̱ŋ rɛy ŋuɔ̱tnikɔ mi dee nɛy ɛ näk ni raan.” 32 Cua nɛmɛ lat kɛ ɣöö bi ruac ëë ci Yecu ɛ lat a thuɔ̱k, kɛ kui̱ li̱eth in bi li̱w kɛ jɛ. 33 Cu Pay-lɛt lɛni loc guäth luɔ̱k, kä cuɛ Yecu cɔal nhiamdɛ, cuɛ jɛ thiec i̱, “Ɛ ji̱n Kuäär ji̱ Juudh in di̱i̱t?” 34 Cu Yecu jɛ loc i̱, “Thieci nɛmɛ kɛ ŋäcdu kärɔa, kiɛ ci nɛy kɔ̱kiɛn ɛ la̱r ji̱?” 35 Cu Pay-lɛt jɛ loc i̱, “Lapä raan Juudh? Ci ji̱ dööru kɛnɛ bööth palä tin di̱t ji̱ nööŋ nhiamdä. Ɛŋu ci la̱t ɔ?” 36 Cu Yecu jɛ loc i̱, “Kuäärä, /ciɛ duŋ ɣɔaa ɛmɛ. Mi bä kuäärä kä ɣɔw, dee ji̱ kɔaarä ko̱r tɛr, kɛ ɣöö /ca ɣä dee la̱th tetni ji̱ Juudh. Kä /ce̱tnikɛ nɔ ci kuäärä a duŋ ɣɔaa ɛmɛ.” 37 Cu Pay-lɛt ɛ jiök i̱, “Ɛ ji̱n kuäär?” Cu Yecu ɛ loc i̱, “Ci jɛ lar ɛn ɣöö ɛ ɣän kuäär. Diëthkɛ ɣä kɛ kui̱ kä nɛmɛ, kä ba̱a̱ rɛy ɣɔaa kɛ kui̱dɛ, kɛ ɣöö bä nën thukä ben lat. Nɛy diaal tin ji̱ thukä liɛŋkɛ ruacdä.” 38 Cu Pay-lɛt ɛ thiec i̱, “Thuɔ̱k ɛŋu?” Kä kɛ kɔr kä mëë cɛ nɛmɛ lar, cuɛ lɛni wä raar kä ji̱ Juudh, kä cuɛ kɛ jiök i̱, “Thilɛ duer mi cä jek kä jɛ. 39 Kä ta̱yɛ kɛ ciaŋ ɛn ɣöö la ɣän yɛ a luny ram kɛl kɛ Cäŋ Bälä. Go̱o̱r yɛn ɣöö bä yɛ luɔ̱ny Kuäär ji̱ Juudh?” 40 Cukɛ jɛ loc kɛ rɔal i̱, “Lunyni kɔ Bä-ra-bäth, a /ci mɔ a wut ɛmɛ!” Kä Bä-ra-bäth ɛmɛ ɛ määc nath. 1 Cu Pay-lɛt Yecu naŋ, kä cuɛ jɛ jakä dua̱ckɛ. 2 Cu lathkëëri thac mi ca tak kɛ kuiy la̱th wi̱i̱dɛ, kä cukɛ bi̱i̱ mi mɛr la̱th puɔ̱nydɛ. 3 Cukɛ ben kä jɛ, kä jiökɛ jɛ i̱, “Bi, Kuäär ji̱ Juudh jääny kɛ tëk.” Kä cukɛ jɛ pa̱t. 4 Cu Pay-lɛt loc raar, kä cuɛ naath jiök i̱, “Guɛcɛ jɛ, ɣän nöŋä jɛ yɛ, kɛ ɣöö bia jɛ ŋa̱c ɛn ɣöö thilɛ duer mi cä jek kä jɛ.” 5 Cu Yecu ben raar a ciɛŋɛ thac kuiyni kɛnɛ bi̱i̱ mi mɛr. Kä cu Pay-lɛt kɛ jiök i̱, “Guɛcɛ jɛ, jɛn ɛ ɛn wut!” 6 Kä mëë ci bööth palä kɛnɛ lathkëëri jɛ nɛn, cukɛ wak kɛ jɔw mi di̱i̱t i̱, “Pua̱tdɛ jɛ jiaath, pua̱tdɛ jɛ jiaath!” Cu Pay-lɛt kɛ jiök i̱, “Naŋɛ jɛ ɛ yɛn pua̱nykun, bia jɛ wä pua̱t jiaath, kɛ ɣöö thilɛ duer mi cä jek kä jɛ.” 7 Cu ji̱ Juudh ɛ loc i̱, “Kɔn ta̱kɔ kɛ ŋut, kä kɛ kui̱ ŋutdä ɛmɔ bɛ li̱w, kɛ ɣöö cɔlɛ rɔɔdɛ Gat Kuɔth.” 8 Täämɛ mëë ci Pay-lɛt ruaacni ti̱ti̱ liŋ, cuɛ dual ɛlɔ̱ŋ. 9 Cuɛ rɔ nyɔk kɛ wä guäth luɔ̱k, kä cuɛ Yecu thiec i̱, “Ji̱n bi̱i̱ nikä?” Kä thilɛ mi ci Yecu ɛ loc. 10 Cu Pay-lɛt ɛ jiök i̱, “Lo̱ki ɣöö ruaci kɛ ɣä? Kui̱ci jɛ ɛn ɣöö ta̱a̱ kɛ lua̱ŋ mi dëë lony ni ji̱, kä ta̱a̱ kɛ lua̱ŋ mi dëë puɔ̱t ni ji̱ jiaath?” 11 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Ji̱n thilɛ lua̱ŋ kɛ ɣä, ɛ ni mi /ca jɛ ka̱m ji̱ ni nhial. Kɛ kui̱ ɛmɔ ram ëë käm ɣä ji̱ cɛ duer kɛ duer mi di̱i̱t.” 12 Kä niɛ wanɔ cu Pay-lɛt luɔ̱nydɛ go̱r, duundɛ ɣöö cu ji̱ Juudh wak i̱, “Mi wi̱i̱ wut ɛmɔ lony, /ciɛ ji̱n määth kua̱r. Kä ram mi cɔl rɔ i̱ kuäär lo̱kɛ ni ruac Thii-thɛr.” 13 Mëë ci Pay-lɛt ruaacni ti̱ti̱ liŋ, cuɛ Yecu ciöl raar, kä cuɛ nyuur wi̱i̱ kɔam luɔ̱k, guäth mi cɔalkɛ i̱ “Ga-ba-tha” kɛ thok Ɣi-bɛ-ru. 14 Täämɛ ɛ jɛn cäŋ riali ŋɔaani ikä kɛ kui̱ Ca̱ŋ Bälä, ce̱tdɛ kɛ gua̱a̱th ca̱ŋda̱a̱r. Cuɛ ji̱ Juudh jiök i̱, “Kuäärun in di̱i̱t ɛn!” 15 Cukɛ wak i̱, “Naŋɛ jɛ, Naŋɛ jɛ! Pua̱tdɛ jɛ jiaath!” Cu Pay-lɛt kɛ thiec i̱, “Bä Kuäärun jakä pua̱tkɛ jiaath?” Cu bööth palä tin di̱t wee i̱, “Thilɛ kɔ kuäär mi di̱i̱t dɔ̱diɛn ɛ ni Thii-thɛr kärɔa.” 16 Cuɛ jɛ ka̱m kɛ, kɛ ɣöö ba jɛ wä pua̱t jiaath. Cukɛ Yecu ka̱n, 17 kä cuɛ ben raar a kapɛ jiathdɛ, cuɛ wä guäth mi cɔal i̱ “Gua̱a̱th Po̱o̱rä”, kä cɔalkɛ i̱ “Gɔl-gö-tha” kɛ thok Ɣi-bɛ-ru. 18 Cukɛ jɛ pua̱t jiaath ɛn wi̱ni kɛɛl kɛnɛ wutni da̱ŋ rɛw kɔ̱kiɛn. Te ram kɛl cueecdɛ kä te ram in dɔ̱ŋ caamdɛ, kä te Yecu däär. 19 Kä cu Pay-lɛt ciöt gɔ̱a̱r puɔ̱ny jiaath, ca jɛ gɔ̱r i̱, “Yecu raan Na-dha-rɛth, Kuäär ji̱ Juudh.” 20 Kɛ kui̱ ɛmɔ cu ji̱ Juudh ti ŋuan ruac ɛmɔ kuɛn, kɛ ɣöö thieek gua̱a̱th in ca Yecu pua̱t thi̱n kɛ wec. Kä ca jɛ gɔ̱r kɛ thok Ɣi-bɛ-ru, kɛ Lɛ̈-tin amäni thok Gɛ-rith. 21 Cu bööth palä tin di̱t Pay-lɛt jiök i̱, “/Cu jɛ gɔ̱r i̱, ‘Kuäär ji̱ Juudh,’ gɔ̱r ɛ i̱, ‘Cɛ lar i̱ ɛ ɣän Kuäär ji̱ Juudh.’ ” 22 Cu Pay-lɛt kɛ jiök i̱, “Min cä gɔ̱r, cä gɔ̱r.” 23 Kä mëë ci lathkëëri Yecu ku pua̱t jiaath, cukɛ bieynikɛ dääk kä gua̱th da̱ŋ ŋuan a te ramɔ kɛ kɛl. Kä luɔ̱tdɛ thilɛ jɛ ko̱c, ca jɛ tak kɛɛl kɛɛliw. 24 Cukɛ ruac kä rɔ̱ i̱, “/Cuar nɛ jɛ rɛt, yuɔrnɛ ni gaakni kä bɛ jɔɔc i̱ ɛ duŋ ŋa.” Mɛmɛ ɛ ɣöö bi ruac Kuɔth ëë ca gɔ̱r a thuɔ̱k i̱, “Cikɛn bieynikä da̱a̱k kamnikiɛn, kä cikɛ yor gaakni la̱t kɛ kui̱ lutädä.” 25 Cu lathkëëri jɛ la̱t inɔ. Kä te man Yecu cuŋä gekä jiaath in ca Yecu pua̱t thi̱n, kɛnɛ manlendɛ, kɛ Mɛri min la ciek Ki-lo-päth, amäni Mɛri raan Mag-da-la. 26 Mëë ci Yecu man nɛn, kä te jakdɛ min nhɔkɛ cuŋä thiäkä, cuɛ man jiök i̱, “Ciek, nɔmɔ ɛ jɛn gatdu.” 27 Kä cuɛ jak jiök i̱, “Nɔmɔ ɛ jɛn muɔɔr.” Kä ni ɛn guäth ɛmɔ cu jak ɛ naŋ cieŋdɛ. 28 Kɛ kɔr kä mɛmɛ, mëë ci Yecu ɛ ŋa̱c ɛn ɣöö ci ŋɔaani diaal ku thuuk, cuɛ mɛmɛ lat kɛ ɣöö bi ruacni Kuɔth tëë ca gɔ̱r a thuɔ̱k, cuɛ wee i̱, “Ci rɛw ɣä näk.” 29 Kä tëëkɛ dhaar mi ci thia̱ŋ kɛ kɔaŋ mi wac ɛn wanɔ. Cukɛ li̱pä mi ci thia̱a̱ŋ kɛ kɔaŋ, la̱th wi̱i̱ taŋ lurä, kä cua jɛ thi̱eŋ thok Yecu. 30 Kä mëë ci Yecu jɛ lot, cuɛ wee i̱, “Cɛ ku thuuk!” Cuɛ wi̱cdɛ guɔ̱l piny, kä cu yiëëdɛ cu jiɛɛn. 31 Täämɛ ɛn cäŋ ɛmɔ ɛ cäŋ mi rial naath rɔ̱ ikä kɛ jɛ, kɛ ɣöö cäŋ ɛ bëë mɔ ɛ cäŋ lɔ̱ŋä mi rɛl rɔ. Kä kɛ ɣöö ci ji̱ Juudh ɛ go̱r i̱ bi pua̱ny nɛɛni tɔ̱tɔ̱ duɔth wuɔ̱thni jiɛn tin cakɛ pua̱t thi̱n kɛ cäŋ lɔ̱ŋä. Cukɛ Pay-lɛt thiec kɛ ɣöö ba ciök nɛɛni tin ca pua̱t jiɛn töl, kä ba pua̱nykiɛn cu woc. 32 Kä inɔ cu lathkëëri ben, cukɛ ciök raam kɛl töl amäni ciök raam in dɔ̱diɛn tëë ca pua̱t kɛ jɛ kɛɛl. 33 Mëë cikɛ ben kä Yecu, cukɛ jɛ nɛn ɛn ɣöö cɛ thuŋ li̱w, /ka̱n ciökɛ lɛ töl. 34 Kä cu ram kɛl kä lathkëëri bua̱lɛ yiɛth kɛ mut, kä ni kä kɛɛl cu riɛm kɛnɛ pi̱ lo̱ny raar. 35 Kä ram ëë ci mɛmɛ nɛn, cɛ nëndɛ lat kɛ ɣöö dee yɛn ɛ ŋäth bä. Kä nëndɛ ɛ thuɔ̱k, kä ŋäcɛ ɣöö latdɛ ni thuɔ̱k. 36 Cu ŋɔak ti̱ti̱ tuɔɔk, kɛ ɣöö bi ruacni tëë ca gɔ̱r a thuɔ̱ɔ̱k i̱, “Thilɛ cɔa̱a̱dɛ kɛl mi ba to̱l.” 37 Kä ca jɛ gɔ̱r rɛy ruacni Kuɔth bä i̱, “Bikɛ ram ëë cikɛn ɛ yiɛth guic.” 38 Kɛ kɔr kä mɛmɛ, cu Jo-thɛp raan A-ri-ma-thia, mëë guur Yecu kɛ tɛ̱̈ɛ̱̈ kɛ ɣöö dualɛ kɛ ji̱ Juudh, Pay-lɛt thiec, kɛ ɣöö derɛ puɔ̱ny Yecu wä kony. Cu Pay-lɛt ɛ nhök jɛ, cuɛ ben kä cuɛ puɔ̱ny Yecu naŋ. 39 Cu Ni-kɔ-di̱i̱-mäth ben bä, ram ëë ci kɔŋ ben kä Yecu kɛ wäär, no̱o̱ŋɛ ni wal kunyä ti ca liɔm, kä tekɛ ŋuäny mi gɔaa, mi te thiak thëmdɛ kɛ ki̱luni ti jiɛn diɔ̱k. 40 Cukɛ puɔ̱ny Yecu ka̱n, kä cukɛ jɛ rith kɛ bieyni kɛnɛ wal, kɛ ciaŋ kunyä ji̱ Juudh. 41 Täämɛ gua̱a̱th ëë ca jɛ pua̱t thi̱n tëëkɛ kak wal mi tekɛ kɔ̱a̱a̱k mi ca guaŋ puɔ̱ny pa̱a̱m, kä /ka̱n raan met kony thi̱n. 42 Cukɛ puɔ̱ny Yecu tɔa̱a̱c thi̱n, kɛ ɣöö kɔ̱a̱a̱k kunyä ɛmɔ thia̱kɛ, kɛnɛ ɣöö ɛ cäŋ rialikä ŋɔaani kä ji̱ Juudh. 1 Kɛ cäŋ in jio̱l kä juɔk nikɛ runwaŋ a ŋot ɣɔw nikɛ cuɔl cu Mɛri, raan Mag-da-la, ben kɔ̱kä kunyä, kä cuɛ jɛ nɛn ɛn ɣöö ca päm woc thok kɔ̱kä. 2 Kä inɔ cuɛ riŋ, kä cuɛ jɛ wä la̱r Thay-mɔn Pi-tɔr kɛnɛ jak in dɔ̱ŋ min nhɔk Yecu jɛ, kä cuɛ kɛ jiök i̱, “Cikɛ Kuäär ni Kuoth woc rɛy kɔ̱kä kunyä, kä kueckɔ gua̱a̱th ɔ ca jɛ la̱th thi̱n ɔ.” 3 Cu Pi-tɔr kɛnɛ jak in dɔ̱ŋ ben raar, kä cukɛ wä luɔtkɛ ni gua̱a̱th kunyä. 4 Riŋkɛ kɛn da̱ŋ rɛw kɛɛl, kä cu jak in dɔ̱ŋ Pi-tɔr leny, kä cu kɔŋ cop ni jɛn kɔ̱kä kunyä. 5 Kä cuɛ rɔ goŋ guicɛ rɛydɛ. Kä cuɛ jɛ nɛn te bieyni tëë ca rith ni Yecu piny, kä /kenɛ wä rɛc. 6 Cu Thay-mɔn Pi-tɔr cop kɔɔrɛ, kä cuɛ coth rɛc. Kä cuɛ bieyni tëë ca rith ni Yecu nɛn piny, 7 kä bi̱i̱ ëë ca kum ni nhiam Yecu /cɛ te kɛɛl kɛ bieyni tëë ca rith ni jɛ, duundɛ ɣöö tëë go̱lä a ca jɛ riy. 8 Kä inɔ cu jak in dɔ̱ŋ min kɔŋ cop ni jɛn gua̱a̱th kunyä wä rɛc bä, kä cuɛ jɛ nɛn, kä cuɛ jɛ ŋäth. 9 Kä ŋotkɛ /ken ruaacni Kuɔth tëë ca gɔ̱r ni cop lɔɔcdiɛn, ɛn ɣöö bɛ rɔ dhil jiɛc li̱th. 10 Kä cu jaak loc ciëëŋnikiɛn. 11 Kä duundɛ ɣöö cu Mɛri cuɔ̱ŋ thok kɔ̱kä kunyä ro̱tdɛ. Kä min ro̱tdɛ, cuɛ rɔ goŋ kɛ ɣöö bɛ rɛy kɔ̱kä guic. 12 Kä cuɛ ja̱a̱k nhial da̱ŋ rɛw ti ciaŋkɛ bieyni ti bo̱o̱r nɛn, nyuurä guäth ëë ca puɔ̱ny Yecu tɔa̱a̱c thi̱n, te kɛl guäth wecdɛ kä te min dɔ̱ŋ guäth ciöknikɛ. 13 Kä cu kɛn ɛ jiök i̱, “Ciek, ɛŋu ro̱li mɔ?” Cuɛ kɛ jiök i̱, “Ɛ ɣöö ci kɛn Kuäärä naŋ, kä kuecä gua̱a̱th ɔ ca jɛ la̱th thi̱n ɔ.” 14 Kä min cɛ mɛmɛ lat, cuɛ rɔ ri̱t, kä cuɛ Yecu nɛn cuŋä, kä /kenɛ jɛ ŋa̱c ɛn ɣöö ɛ Yecu. 15 Cu Yecu ɛ jiök i̱, “Ciek, ɛŋu ro̱li mɔ? Ɛŋa go̱o̱ri mɔ?” Kä cuɛ jɛ car i̱ dɔ̱ŋ ɛ yieen kakä, cuɛ jɛ jiök i̱, “Mi ci jɛ naŋ guäth mi dɔ̱ŋ, läri ɣä gua̱a̱th ɔ ci jɛ la̱th thi̱n ɔ, kä bä jɛ wä naŋ.” 16 Cu Yecu jɛ cɔl cio̱tdä i̱, “Mɛri.” Kä cuɛ rɔɔdɛ riet jɛ, kä cuɛ jɛ jiök kɛ thok Ɣi-bɛ-ru i̱, “Ra-bo-ni,” min luɔtdɛ ɣöö “Ŋi̱i̱c.” 17 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “/Cu ɣä gueer, kɛ ɣöö ŋuɔtdä /ka̱n ni wä nhial kä Gua̱a̱r. Duundɛ ɣöö wër jio̱kni dämaari i̱, ‘Ɣän wa̱a̱ nhial kä Gua̱a̱r in la Guurun, kä Kuothdä min la Kuothdun.’ ” 18 Cu Mɛri raan Mag-da-la jɛ wä la̱r jaak i̱, “Ɣän cä Kuäär ni Kuoth nɛn,” kä cuɛ kɛ la̱t ruaacni tin ca la̱r jɛ. 19 Kä kɛ thiaŋ ɛmɔ kɛ jɛn cäŋ in jio̱l kä juɔk, kä te thi̱ekni duëël in te jaak thi̱n gääkä, kɛ ɣöö dualkɛ kɛ ji̱ Juudh. Kä cu Yecu ben cuɔ̱ŋ dääriɛn, kä cuɛ kɛ jiök i̱, “A mal tekɛ yɛ.” 20 Kɛ kɔr kä mëë cɛ mɛmɛ lar, cuɛ kɛ nyuɔ̱th tetkɛ kɛnɛ bua̱lɛ. Kä cu jaak lo̱ckiɛn tɛɛth ɛlɔ̱ŋ, mëë cikɛ Kuäär nɛn. 21 Cu Yecu kɛ nyɔk kɛ jio̱k i̱, “A mal tekɛ yɛ. Ce̱tkɛ min ci Gua̱a̱r ɣä ja̱k, ɣän ja̱kä yɛ bä.” 22 Kä mëë cɛ mɛmɛ lar, cuɛ kɛ ŋök yiëë, kä cuɛ kɛ jiök i̱, “Ka̱nɛ Yiëë in Gɔaa in Rɛl Rɔ. 23 Mi wä yɛn dueer ran wä päl, ba kɛ päl. Kä mi rɔm yɛn dueer ran, ba kɛ rɔm.” 24 Kä Tɔ-mäth min la ram kɛl kä jaak da̱ŋ wäl wi̱cdɛ rɛw, kä cɔal ɛ i̱ “Cuɛ̈k”, tëë jɔ̱ɔ̱r mëë bä Yecu kä kɛ. 25 Kä cu jaak tin kɔ̱kiɛn ɛ jiök i̱, “Kɔn cakɔ Kuäär nɛn.” Kä cuɛ kɛ jiök i̱, “Ɛ ni mi cä buɔ̱ɔ̱t thötni nɛn pa̱a̱t tetnikɛ kä cäkɛ thiap kɛ yiatdä, kä cä tetdä la̱th bua̱lädɛ, bä cu ŋäth.” 26 Kä kɛ kɔr ni̱ni da̱ŋ bärɔw cu jaak lɛ te rɛy duëël, kä te Tɔ-mäth kɛ kɛ kɛɛl. Cäŋɛ ni mëë ca thiekni duëël ga̱k, cu Yecu wä rɛc, kä cuɛ cuɔ̱ŋ dääriɛn, cuɛ wee i̱, “A mal tekɛ yɛ.” 27 Kä cuɛ Tɔ-mäth jiök i̱, “Läthni yiatdu wanɛ mɛ, kä guic pa̱a̱t tetnikä. No̱o̱ŋni tetdu kä läthni jɛ bua̱lädä. A lɔcdu /ci tekɛ diw, kä ŋäth ɣä.” 28 Cu Tɔ-mäth ɛ loc i̱, “Kuäärä, kä Kuothdä.” 29 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Ŋääthi ɣä kɛ ɣöö ci ɣä nɛn? Ɛpuc, puɔ̱th akɛ nɛy tin ŋa̱thkɛ ɣä ɛ /ka̱n ɣä nɛn.” 30 Täämɛ, cu Yecu nyuuthni kɔ̱kiɛn ti ŋuan ti ga̱ykɛ naath la̱t nhiam ji̱ kɔaarɛ, ti /ka̱n gɔ̱r rɛy buɔk ɛmɛ. 31 Duundɛ ɣöö ca ti̱ti̱ gɔ̱r kɛ ɣöö dee yɛn ɛ ŋäth ɛn ɣöö Yecu ɛ jɛn Mɛ-thia in la Gat Kuɔth, kä kɛ ŋa̱th, dee yɛn tekɛ tëk kɛ ciötdɛ. 1 Kɛ kɔr kä mɛmɛ cu Yecu rɔ lɛni nyuɔ̱th ji̱ kɔaarɛ Baar Tay-bi̱i̱-riath kɛ duɔ̱ɔ̱p ɛmɛ, 2 te Thay-mɔn Pi-tɔr, kɛ Tɔ-mäth min cɔalkɛ i̱ Cuɛ̈k, kɛ Na-than-el mi la raan Keena, ro̱o̱l Gɛ̈-lɛ-li, kɛ gaat Dhɛ-ba-dii, amäni jaak da̱ŋ rɛw kɔ̱kiɛn kɛɛl. 3 Cu Thay-mɔn Pi-tɔr kɛ jiök i̱, “Ɣän wa̱a̱ dɛɛp kɛ rɛc.” Cu kɛn ɛ jiök i̱, “Banɛ wä kɛɛl.” Cukɛ wä rɛy murkäbä, kä thilɛ mi cikɛn ɛ käp kɛ jɛn wäär ɛmɔ. 4 Bakä ɣɔaa cu Yecu cuɔ̱ŋ thok baar, kä /ken jaakɛ jɛ ŋic ɛn ɣöö ɛ jɛn Yecu. 5 Cu Yecu kɛ jiök i̱, “Dho̱li, ta̱yɛ kɛ rɛc?” Cukɛ jɛ loc i̱, “Ëëy.” 6 Cuɛ kɛ jiök i̱, “Luayɛ cambak yieer kui̱c cuëëc murkäbä, kä bia ŋɔak jek.” Cukɛ jɛ luay yieer, kä ni ɛn guäth ɛmɔ, /kenkɛ jɛ luäŋ kɛ luay rɛy murkäbä, kɛ ɣöö ŋuan rɛc ɛlɔ̱ŋ. 7 Cu jak in nhɔk Yecu jɛ Pi-tɔr jiök i̱, “Ɛ jɛn Kuäär.” Mëë ci Thay-mɔn Pi-tɔr ɛ liŋ i̱ ɛ jɛn Kuäär, cuɛ bi̱i̱dɛ la̱th, kɛ ɣöö tëë juutdä, kä cuɛ rɔ yuɔr rɛy baar. 8 Cu jaak tin kɔ̱kiɛn ben kɛ murkäb kä yɔ̱a̱ckɛ cambak mi ci thia̱ŋ kɛ rɛc, kɛ ɣöö /cikɛ nɔ̱a̱n kɛ rar, kä ɛ kam mi tekɛ mi̱ti̱ri ti kuɔ̱r. 9 Mëë cikɛ ben thok waath cukɛ mac miim nɛn ɛn wi̱ni, kä te rɛc wi̱i̱dɛ kɛnɛ juray. 10 Cu Yecu kɛ jiök i̱, “Nööŋɛ tha̱a̱ŋ rɛc tin pay käp.” 11 Cu Pi-tɔr wä rɛy murkäbä, kä cuɛ cambak yɔ̱a̱c thok waath raar, kä cɛ thia̱a̱ŋ ɛliŋ kɛ rɛc ti kuɔ̱r wi̱cdɛ jiɛn dhieec wi̱cdɛ diɔ̱k ti di̱t. Kä cäŋɛ ni mëë ŋuankɛ, /kenkɛ cambak rɛt. 12 Kä cu Yecu kɛ jiök i̱, “Bia, mi̱ethɛ.” Kä cuɛ thil jak mi ci rɔ jut kɛ ɣöö bɛ jɛ thiec i̱, “Ɛ ji̱n ŋa?” Ŋäc kɛn ɛ i̱ ɛ jɛn Kuäär. 13 Cu Yecu kɛ ben ka̱m juray amäni rɛc. 14 Ɛ jɛn gua̱a̱th in diɔ̱ɔ̱kdiɛn mëë ci Yecu jɔɔc nhiam ji̱ kɔaarɛ kɛ kɔr kä mëë ca jɛ jiɛc li̱th. 15 Mëë cikɛ thuɔ̱k kɛ mi̱eth, cu Yecu Thay-mɔn Pi-tɔr thiec i̱, “Thay-mɔn, gat Jɔ̱ɔ̱n, nhɔki ɣä kɛ nhök mi leny nhök nɛɛni ti̱ti̱?” Cuɛ jɛ loc i̱, “Ɣɔ̱ɔ̱n, Kuäär, ŋäci jɛ ɛn ɣöö nhɔakä ji̱.” Cuɛ jɛ jiök i̱, “Mi̱i̱thni dɛy deetkä.” 16 Cuɛ jɛ lɛni thiec kɛ thiec in rɛwdɛ i̱, “Thay-mɔn gat Jɔ̱ɔ̱n, Nhɔki ɣä?” Cuɛ jɛ loc i̱, “Ɣɔ̱ɔ̱n, Kuäär, ŋäci jɛ ɛn ɣöö nhɔakä ji̱.” Cuɛ jɛ jiök i̱, “Yien detkä.” 17 Kä cuɛ jɛ thiec kɛ thiec in diɔ̱ɔ̱kdiɛn i̱, “Thay-mɔn, gat Jɔ̱ɔ̱n, nhɔki ɣä?” Cu lɔc Pi-tɔr cu jiath, kɛ ɣöö cuɛ jɛ thiec kɛ thiec in diɔ̱ɔ̱kdiɛn i̱, “Nhɔki ɣä?” Kä cuɛ jɛ loc i̱, “Kuäärä, ŋäci ti diaal, ŋäci ɣöö nhɔakä ji̱!” Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Mi̱i̱thni detkä. 18 Ɛpuc, ɛpuc, ɣän la̱rä jɛ ji̱, mëë ŋotdi kɛ ŋuɛɛt la moci rɔ kɛ bieyni, kä bi wä ja̱l guäth ɛ go̱o̱ri mɔ. Kä mi wi̱i̱ wä di̱t, bi tetku riny, kä bi radɔ̱diɛn lɛ̈tdu yiɛn, kä bɛ ji̱ naŋ guäth mi /ci wä thi̱n go̱r.” 19 Cuɛ mɛmɛ lat, kɛ ɣöö bɛ lia̱a̱ in bi li̱w kɛ Pi-tɔr min bɛ Kuoth puany kɛ jɛ nyoth. Kɛ kɔr kä mɛmɛ cuɛ jɛ jiök i̱, “Guuri ɣä.” 20 Cu Pi-tɔr rɔ ri̱t, kä cuɛ jak in nhɔk Yecu jɛ nɛn guurɛ kɛ. Ɛ jɛn ram mëë thia̱k kɛ Yecu guäth mi̱eth thiaŋ ëëdan, kä thiec ɛ i̱, “Kuäär, ɛ jɛn ŋa bi ji̱ kɔak ɔ?” 21 Mëë ci Pi-tɔr jɛ nɛn, cuɛ Yecu jiök i̱, “Kuäär, ɛŋu bi tuɔɔk kä wut ɛmɔ ɔ?” 22 Cu Yecu jɛ jiök i̱, “Mi göörä jɛ i̱ bɛ ŋot amäni mi wa̱a̱ wä ben, bɛ lot ni ŋu kä ji̱? Guuri ni ɣä!” 23 Cu thok däk rɛy nath ɛn ɣöö /ci jak ɛmɔ bi li̱w. Kä /ken Yecu jɛ lar i̱ /cɛ bi li̱w. Duundɛ ɣöö cɛ wee i̱, “Mi göörä jɛ i̱ bɛ ŋot amäni mi wa̱a̱ wä ben, bɛ lot ni ŋu kä ji̱?” 24 Kä ɛ jɛn jak ɛmɛ ci ti̱ti̱ lat ɔ, kä cuɛ kɛ gɔ̱r, kä ŋäc kɔn ɛn ɣöö nëndɛ ɛ thuɔ̱k. 25 Kä tëëkɛ lät ti ŋuan kɔ̱kiɛn ti ci Yecu kɛ la̱t. Kä mi ca kɛn diaal gɔ̱r kɛ̈l kɛ̈ɛ̈li, diɛɛwä jɛ /ci ɣɔw dee tekɛ gua̱a̱th mi dëë buɔkni tɔ̱tɔ̱ la̱th thi̱n.
|